Jedro

Zaradi zaradi zmanjšanja naročil pri toženi stranki, do katerega je prišlo zaradi podražitve surovin (jekla) na svetnovnem trgu in spremenjenega tečaja dolarja, je tožena stranka ukinila določene programe in posledično tudi tožnikovo delovno mesto - samostojni tehnolog. Zato je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga zakonita, čeprav so se posamezne naloge s tožnikovega delokroga razporedile med druge delavce tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za razveljavitev odločbe z dne 16.9.2003, s katero je tožena stranka redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov; zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 31.10.2003 ni prenehalo in mu še traja, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu za čas od dne 1.11.2003 do vrnitve nazaj na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico, priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s pravico do nadomestila plače v bruto mesečnih zneskih, od teh zneskov odvesti pristojnim organizacijam vse prispevke in davke ter nato dobljene neto mesečne zneske izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega zneska od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Glede stroškov postopka je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka po pravilnem postopku in iz utemeljenih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da pisna odpoved ne vsebuje obrazložitve, zaradi katerih pogojev je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela. V obrazložitvi odpovedi je samo navedeno, da je tožena stranka obvezno zmanjšala število zaposlenih v upravi, ne da bi to dodatno pojasnila. Odpoved pogodbe ni bila podana v roku 30 dni od seznanitve z razlogi, temveč šele po treh mesecih. Delovno mesto samostojnega tehnologa sploh ni bilo ukinjeno, temveč se je po novi sistemizaciji zmanjšalo v obsegu enega delovnega mesta.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje le na skupščino z dne 30.6.2003, ko še ni bilo govora o novem pravilniku in ukinitvi delovnega mesta. Dvomi, da je bila sistemizacija sprejeta v septembru mesecu 2003. Z zaslišanjem prič ni bilo potrjeno, da bi bil pravilnik že v poletnih mesecih tega leta izobešen na oglasni deski, in da bi bili delavci seznanjeni z njegovo vsebino. Sumi, da je bil pravilnik ustrezno antidatiran le za potrebe sodnega postopka. Nadalje navaja, da se po skupščini tožene stranke njegove naloge niso v ničemer zmanjšale, ali da bi ugotovil padec proizvodnje. Poleg tega opozarja na pristransko izpoved zakonitega zastopnika in tehničnega direktorja tožene stranke. V zadevi bi se moral angažirati izvedenec ustrezne stroke, ki bi nepristransko ocenil, kaj je v spornem času dejansko delal, in če se njegova dela pri toženi stranki še vedno opravljajo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zahtevkom v celoti ugodi oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato v izogib ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

V tožnikovem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je tožena stranka ocenila, da je postalo njegovo delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, to delo je samostojnega tehnologa nepotrebno, ker so se zmanjšale potrebe po takšnem delu, v kolikor pa so še v manjši meri obstajale, so se preostale tožnikove naloge prerazporedile na druge delavce. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika ima podlago v določbi 1. odst. 88. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) po kateri delodajalec redno odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi zaradi organizacijskih in tehnoloških razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je na skupščini v mesecu juniju 2003 obravnavala problematiko zmanjšanega obsega proizvodnje zaradi zmanjšanja naročil po izdelani posodi. Ker je pretežno izvozno usmerjena družba, je na poslovni rezultat precej vplival padec ameriškega dolarja oz. na drugi strani podražitev jekla na svetovnih trgih, kar je povečalo stroške proizvodnje. Na skupščini tožene stranke v mesecu juniju 2003 se še niso določila imena posameznih presežnih delavcev, temveč kasneje v mesecu septembru, ko je bila sprejeta sistemizacija delovnih mest, ki ni več vsebovala tožnikovega delovnega mesta. Tožena stranka ni imela objektivnih možnosti, da bi tožniku ohranila delo s tem, da bi ga ustrezno dokvalificirala ali mu našla zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Tožena stranka je tudi postopkovno pravilno ravnala, saj je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi v rokih iz določbe 5. odst. 88. čl. ZDR.

Zmotno je navajanje pritožbe, ki opozarja, da je šlo v tožnikovem primeru za prenehanje dela v upravi. Tožena stranka je v sporu z zaslišanjem zakonitega zastopnika G. in tehničnega direktorja G. dokazala, da so takšen naziv uporabljali za režijske delavce, med katere je spadalo tudi tožnikovo delo samostojnega tehnologa.

Šlo je za tri takšna delovna mesta, to je surovinskega in emajlirskega tehnologa ter tehnologa za embaliranje, ki ga je v zadnji fazi izvajal tožnik. V fizičnem smislu se je zmanjšal obseg tega delovnega mesta, pri čemer je tožena stranka opravila, v kolikor so še ostala iz tožnikovega delokroga, prenesla na druge izvajalce.

Neutemeljena je pritožba, da je šlo pri izpovedbah vodilnih delavcev za pristransko pričevanje. Tožnik tega v sporu ni v ničemer dokazal. V tej zvezi ne obstojijo nikakršni razlogi, da se izpovedbam navedenih prič ne bi verjelo. Tehnični direktor je celo izpovedal, da na tožnikovo delo ni imel posebnih pripomb, saj je upošteval njegova navodila. Poudaril je, da je tožnik človek kot vsi drugi, morda je bil pri katerem opravilu malo počasnejši, da ga je bilo potrebno vzpodbujati. Odločilno pa je bilo, da so se zmanjšale potrebe po njegovem delu iz že ugotovljenih, to je organizacijskih in tehnoloških razlogov.

Neutemeljena je pritožba, da je bil pravilnik o novi sistemizaciji antidatiran na 1.9.2003 oz. sprejet zgolj iz razloga sodnega postopka. Tožena stranka je v sporu z izpovedbo zakonitega zastopnika dokazala, da so se postopki sprejemanja pravilnika začeli že v poletnih mesecih leta 2003, pri njegovem sprejemanju je, kot je izpovedala predsednica sindikata Medvedova, sodeloval s predlogi tudi sindikat. Predsednica je zaprosila občinski sindikat za pregled pravilnika, ker sama ni pravnica. Tožena stranka je z novim pravilnikom, ki je bil po izpovedbah prič sprejet v septembru mesecu 2003, ukinila več delovnih mest ter preostala potrebna opravila iz ukinjenih delovnih mest porazdelila na druga delovna mesta vse v cilju racionalizacije in zmanjšanja stroškov proizvodnje. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča gre za razlog, ki je povsem poslovne narave in v domeni delodajalca z namenom smotrne organizacije dela in povečanja delovnih rezultatov.

Neutemeljena je pritožba o angažiranju izvedenca ustrezne stroke, ki bi nepristransko ocenil potrebe po tožnikovem delu. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da izvedba takšnega dokaza (pritožba niti ne navaja iz katere stroke bi bil potreben izvedenec) glede na izvedene listine in izpovedb prič ne bi doprinesla k drugačni odločitvi. Tožena stranka je v sporu dokazala, katere okoliščine in ukrepi so v letu 2003 narekovale zmanjšanja potreb po določenih delih, kar se nanaša tudi na dela in naloge tožnikovega delovnega mesta samostojnega tehnologa, to je obstoj resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi tožnika niso utemeljeni. Zato je zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP).

Tožnik je v zvezi s pritožbo priglasil stroške. Ker z njo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).