Jedro

Dejstvo, da je dolžnica plačala glavnico pred vložitvijo predloga za izvršbo, ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izterjavo zakonitih zamudnih obresti po izvršilnem naslovu in stroškov izvršilnega postopka. Pri odločanju o povrnitvi neutemeljenih izvršilnih stroškov je treba vedno upoštevati zahtevo dolžnika in sam izid ugovornega postopka, saj je od tega odvisno, ali je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z odgovorom na ugovor.

Izrek

Pritožba dolžnice se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka sklepa z dne 31.3.1999) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi upnika se delno ugodi in se sklep o stroških sodišča prve stopnje (3.točka izreka sklepa z dne 25.10.1999) glasi: "Vsaka stranka nosi nosi svoje stroške ugovornega postopka." Upnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom (2.točka izreka) je prvostopno sodišče ugovor v delu, ki se nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe, opr. št. I 99/00668 z dne 31.3.1999 v zvezi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 65.000,00 SIT od 28.9.1998 do 5.2.1999 ter glede izvršilnih stroškov v znesku 13.610,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1999 do plačila, po določbi drugega odstavka 54.člena ZIZ Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Prvostopno sodišče je naložilo upniku (3.točka izreka), da mora dolžnici povrniti stroške v zvezi z ugovorom v znesku 4.500,00 SIT.

Proti sklepu (2.točka izreka) ugovarja dolžnica in navaja, da je po izvršilnem naslovu že plačala znesek 65.000,00 SIT dne 5.2.1999 in to pred vložitvijo predloga za izvršbo. Obresti ni plačala, saj meni, da ni zamudila nobenega roka za plačilo. Z upnikom se je pred tožbo dogovorila, da bo odplačala svoj dolg z delom. Upnik ni počakal s predlogom za izvršbo, ko jo je po prejemu sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21.1.1999 pozval, naj plača znesek 65.000,00 SIT do 5.2.1999. Meni, da bi upnik z izterjavo prejel dvakratni znesek, ko ni ne počakal, ali bo v roku plačala niti ponovne odločitve Okrožnega sodišča. Ker je že plačala, ne razume, kako je "zahtevek za izvršbo" (pravilno: sklep o dovolitvi izvršbe z dne 31.3.1999) bil vročen njeni delovni organizaciji, da naj bi ji neutemeljeno odtegnila dve tretjini plače. Meni, da stroški postopka niso nastali po njeni krivdi.

Proti sklepu o stroških (3.točka izreka) je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da mora dolžnica upniku povrniti stroške, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da dolžnica upnika o plačilu zneska 65.000,00 SIT ni obvestila. Kljub temu pa je upnik takoj, ko je zvedel za plačilo, v tem delu umaknil predlog za izvršbo. Ker s tem plačilom dolžnica svojega dolga ni v celoti poravnala, je bil predlog za izvršbo potreben. Po pritožnikovem mnenju je sodišče nepravilno uporabilo določbo 3.odstavka 154.člena ZPP, saj dolžnica ni uspela z ugovorom v pretežnem delu. Pritožnik opozarja, da je njen ugovor pretežno neutemeljen, saj dolžnica dolguje upniku še zakonite zamudne obresti ter izvršilne stroške. Meni, da so stroški nastali kvečjemu upniku, ker dolžnica ni prostovoljno izpolnila svoje obveznosti.

Pritožba dolžnice ni utemeljena, pritožba upnika je delno utemeljena.

Dolžničina obveznost plačila obresti od zneska 65.000 SIT temelji na pravnomočni delni sodbi opr. št. P 314/97 z dne 5.5.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25.11.1998, opr. št. I Cp1418/98. Ker je dolžnica dne 5.2.1999 plačala 65.000,00 SIT, je upnik za omenjeni znesek umaknil izvršbo. Zoper dolžnico se z izpodbijanim sklepom nadaljuje izvršba po upnikovem predlogu zaradi izterjave obresti od glavnice 65.000, 00 SIT in stroškov v znesku 13.610,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, ki so upniku nastali zaradi potrebne uvedbe postopka izterjave. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov po 55. členu ZIZ. Nepomembno je tako navajanje dolžnice, da glede na dogovarjanja z upnikom pred pravdnim postopkom ni zamudila roka za plačilo svoje obveznosti, saj njena dolžnost plačila obresti izhaja iz pravnomočnega izvršilnega naslova. Tudi dejstvo, da je pred vložitvijo predloga za izvršbo plačala znesek 65.000,00 SIT, ne preprečuje nadaljnje izvršbe in ni ugovorni razlog v smislu omenjene določbe. Zoper dolžnico se namreč nadaljuje izvršba do celotnega poplačila upnikove terjatve, zato je tudi zoper dolžnico predlagana izvršba z rubežem osebnega dohodka, ki ga dolžnica prejema pri organizaciji, v kateri je zaposlena. Ker dolžnica ni v celoti poravnala upnikove terjatve, niso pomembne njene trditve o (ne)primernosti predlaganega izvršilnega sredstva. V postopku izvršbe gre za prisilno izterjavo z namenom, da se upnik v celoti poplača. Tako se po zakonu sme zarubiti (največ do) dve tretjini osebnega dohodka dolžnice, upoštevajoč pri tem višino preostale upnikove terjatve. Glede na to, da ugovorne navedbe dolžnice niso pravno relevantne in se izvršba nadaljuje za preostali del terjatve, je utemeljena tudi zahteva upnika za povrnitev potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi s predlogom za izvršbo.

V zvezi s pritožbo upnika zoper sklep o stroških ugovornega postopka (3.točka izreka) je treba pritrditi pritožniku v tem, da ne glede na delno plačilo dolžnice, materialnopravno ni pravilna odločitev prvega sodišča, da mora upnik povrniti dolžnici stroške ugovornega postopka v znesku 4.500,00 SIT. Pri odločanju o povrnitvi neutemeljenih izvršilnih stroškov je treba vedno upoštevati zahtevo dolžnika (peti odstavek 38.člena ZIZ v zvezi s 2. členom ZPP) in sam izid ugovornega postopka, saj je od tega odvisno, ali je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z odgovorom na ugovor (šesti odstavek 38.člena ZIZ). Tako se v obravnavanem primeru izkaže, da je sicer bil potreben upnikov odgovor na ugovor, vendar le glede ugovornih navedb, ki se nanašajo na izterjavo zakonitih zamudnih obresti od glavnice in izvršilnih stroškov predloga s pripadki, ne pa tudi v zvezi z izterjavo glavnice, ki jo je dolžnica plačala že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Pač pa je pri preizkusu odmerjenih stroškov pritožbeno sodišče ugotovilo, da dolžnica ni priglasila stroškov postopka (ugovor z dne 9.4.99). Ker brez zahtevka, ni mogoče odločiti ne o glavni ne o stranski terjatvi (2. čl. ZPP), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je te stroške dolžnici priznalo. Glede na končni izid ugovornega postopka, po katerem se izvršba zoper dolžnico nadaljuje zaradi izterjave sorazmerno majhnega dela preostale terjatve, je bilo treba temu ustrezno spremeniti odločitev sodišča prve stopnje tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka.

Po opisanem je bilo treba pritožbo dolžnice na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l.RS, št. 26/99 v zvezi s 15. členom ZIZ) zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrditi sklep sodišča prve stopnje. In ker niso podane po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ), je bilo treba pritožbi upnika na podlagi določbe 3.člena 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ delno ugoditi in v izpodbijanem delu (3.točka izreka) ustrezno spremeniti odločitev sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka upnika temelji na določbi drugega odstavka 165.člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154.člena ZPP in 15.člena ZIZ, saj je upnik uspel s sorazmerno majhnim delom zahtevka.