Jedro

Globa in stroški postopka o prekršku se lahko nadomestijo z delom v splošno korist le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnico se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. V uvodoma navedenem sklepu je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da se predlog storilke za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist zavrže in se storilko oprosti plačila sodne takse.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo storilka, ki uveljavlja, da so razlogi sklepa neživljenjski, ker ne upoštevajo njene finančne zmožnosti in situacije, ki jo je predstavila v svojem predlogu z dne 29. 4. 2021. Pojasnjuje, da sicer razume zakonsko podlago, ki jo navaja sklep, vendar pa takšnega zneska vseh kazni ne zmore plačati, ker se ji je v obdobju 6 dni v aprilu, ko je storila vse prekrške, skupni znesek glob povečal na 700,00 EUR ter se izpodbijani sklep nanaša le na eno izmed teh šestih kazni. Sodišče poziva naj pretehta širšo sliko okoliščin, v katerih je storila prometne prekrške in ji za vseh pet glob (vsakokrat po 80,00 EUR) omogoči opravljanje dela v splošno korist. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti na podlagi določil 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da sklep ni obremenjen z nobeno od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, prav tako so neutemeljene pritožničine pritožbene navedbe, iz katerih smiselno izhaja prošnja, naj sodišče globe presoja kot celoto in ji zaradi presežka zneska 300,00 EUR vendarle odobri delo v splošno korist. 5. Pravilni so razlogi sklepa, da prvi odstavek 19.a člena ZP-1 določa, da lahko le tisti storilec, ki je zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da sodišče lahko po vsebini odloči o predlogu le, če gre za globo in stroške postopka v višini najmanj 300,00 EUR, medtem ko je navedeni znesek globe v primeru storilke 80,00 EUR, stroški postopka pa ji niso bili izrečeni. Ker v postopku nadomestitve globe združevanja postopkov ni, temveč se vsak postopek po plačilnem nalogu (celo v postopku z zahtevo za sodno varstvo) vodi samostojno, tudi v primeru storilke ne more sodišče združiti več postopkov in odločati o višini globe, ki je bila storilki izrečena z večimi odločbami o prekršku. Tako stališče je bilo že zavzeto v sodni praksi (kar omenja tudi izpodbijani sklep), poleg tega je v skladu z uvodnimi pojasnili Zakona o prekrških (uvodna pojasnila dr. Liljane Selinšek k ZP-1 z novelami ZP-1H do ZP-1J, GV Založba, Ljubljana 2016), da se po novem (po noveli ZP-1J) lahko nadomestijo globa in stroški postopka o prekršku le, če znašajo vsaj 300,00 EUR in pri tem ni pomembno, s katero vrsto odločbe (plačilnim nalogom, odločbo prekrškovnega organa ali sodbo sodišča) so bili globa in stroški izrečeni, vendar pa morajo izvirati iz enega samega postopka oziroma ene odločbe.

6. Glede na to, da sodišče posluje v skladu z Ustavo in zakoni, določila ZP-1 pa ne podpirajo takega predloga storilke (da se ji globe združijo in se zaradi seštevka glob iz različnih plačilnih nalogov globa nadomesti z delom v splošno korist), je tako predlog storilke za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v konkretnem primeru, ko je globa znašala 80,00 EUR, stroški postopka pa ji niso bili naloženi, neutemeljen.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit. 8. Iz istih razlogov kot že sodišče prve stopnje je storilko tudi pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek na podlagi določil petega odstavka 144. člena ZP-1.