Jedro

Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.

S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Upnik A. A. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo:

I.Nepremičnini ID znak: parcela X 000 in parcela X 001, obe last dolžnice do 1/2, se za znesek 140.000,00 EUR izročita upniku - kupcu: A. A.;

II.Po pravnomočnosti tega sklepa se v zemljiški knjigi pri nepremičnini - ID znak: parcela X 000, pri ID osnovnega položaja: 002, vpiše lastninska pravica na kupca: A. A.; - ID znak: parcela X 001, pri ID osnovnega položaja: 003, vpiše lastninska pravica na kupca: A. A. ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je bilo to določeno s sklepom o domiku I 141/2020 s pristopi z dne 13. 3. 2025;

III.Dolžnica B. B., je dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa izprazniti nepremičnini ID znak: parcela X 000 in parcela X 001, delež dolžnice do 1/2, v naravi poseljeni zemljišči na naslovu C., in ju prazno oseb in stvari izročiti upniku v posest.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnica in navaja, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa vložila več pravnih sredstev (dne 20. 8. 2025 predlog za uvedbo N postopka, dne 3. 3. 2025 pa tožbo na nedopustnost izvršbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani), postopki pa še niso pravnomočno končani in bi bilo zato potrebno počakati s prodajo nepremičnin do konca teh postopkov. V zemljiški knjigi je pri obeh nepremičninah vpisan napačen delež do 1/2 na dolžnico, z izdajo sklepa pa bi ji nastala nepopravljiva škoda. Sicer pa izselitev ni predmet postopka (8. točka obrazložitve), zato sodišče ne sme odločati o izselitvi.

3.Upnik A. A. je podal odgovor na pritožbo in priglasil stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi določbe 192. člena ZIZ, kateri določa, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je bilo to določeno s sklepom o domiku. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, udeležencem javne dražbe in udeležencem postopka zavezujočega zbiranja ponudb. Nepremičnino izroči sodišče kupcu po pravnomočnosti sklepa o izročitvi.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila solastniška deleža na nepremičnini parcela X 000 in parcela X 001 do 1/2 B. B. prodana na javni dražbi dne 13. 3. 2025, istega dne pa je sodišče izdalo sklep o domiku. Nadalje je ugotovilo, da je bil kupec-upnik s sklepom z dne 5. 5. 2025 oproščen položitve kupnine v višini 140.000,00 EUR, sklep pa je postal pravnomočen dne 19. 9. 2025 z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 758/2025. Ugotovilo je še, da je kupec-upnik v skladu s sklepom z dne 5. 5. 2025 plačal v naloženem roku 2.800,00 EUR za davek na promet nepremičnin. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju je še ugotovilo, da prodani 1/2 nepremičnin v naravi predstavljata poseljeno zemljišče, zaradi česar je dolžnici naložilo, da v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazni nepremičnini in ju izroči upniku v posest.

8.Uvodoma pritožbeno sodišče odgovarja dolžnici na pritožbene očitke, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določa dolžnici obveznost izselitve iz nepremičnin. Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku-kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin (220. in nadaljnji členi ZIZ).

9.Dolžnica v pritožbi poudarja, da je zaradi vloženih pravnih sredstev potrebno počakati s prodajo in izročitvijo njenih nepremičnin. Vztraja, da je 1/2 delež na obeh nepremičninah v zemljiški knjigi vknjižen nanjo, vendar gre za skupno premoženje, ustvarjeno z delom D. B. V ta namen je predložila tožbo na nedopustnost izvršbe, ki jo je vložil D. B. pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Sama pa je sprožila postopek pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, v katerem predlaga popravek zemljiškoknjižnega stanja pri navedenih nepremičninah.

10.V zvezi s trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, višje sodišče pojasnjuje, da dolžnica s takim pritožbenim očitkom, ki po vsebini predstavlja ugovor tretjega, ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. (primerjaj 64. člen ZIZ). Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

11.Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

12.Morebitno zatrjevano škodo, ki jo navaja dolžnica, lahko uveljavlja dolžnica z ustreznimi drugimi pravnimi sredstvi, ne pa v tem postopku. Trditve o napačnem vpisu v zemljiško knjigo glede lastništva nepremičnin, so predmet zemljiškoknjižnega postopka, v tem postopku pa je sodišče vezano na javne podatke o stanju in lastništvu nepremičnin točno tako, kot so navedeni v zemljiški knjigi. Pri obeh nepremičninah je vknjižena solastninska pravica dolžnice do 1/2 in le ta del je sodišče v tem postopku prodalo na javni dražbi dne 13. 3. 2025.

13.Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih kršitev določb postopka, ki bi vplivale na nezakonitost javne dražbe, drugih pritožbenih razlogov pa dolžnica ne uveljavlja. Zato je pritožba neutemeljena, sklep pa pravilen (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Upnik A. A. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v odgovoru v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 59, 59/2, 64, 64/1, 65, 65/3, 65/6, 73, 192, 220 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/1, 343/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.