Jedro

Predsednica senata je že pred pričetkom naroka naslovila na stranke in pooblaščence, da nikomur ne bo dovolila skakanja v besedo, takrat ko besede ne bo imel. To opozorilo je predsednica senata ponovila še najmanj dvakrat, ker ga pooblaščenka tožnika ni spoštovala saj je že med samim diktiranjem na zapisnik skušala uveljavljati kršitve določb postopka, v besedo pa je skakala tudi med zastavljanjem vprašanj s strani pooblaščenke toženca. Upoštevajoč vse navedeno je očitno, da se pritožnica ni pokorila ukazom predsednice senata glede vzdrževanja reda, zato je bila pooblaščenki tožnika denarna kazen izrečena utemeljeno in v skladu z določbami ZPP, v katerih je določeno, v kakšnih primerih se denarne kazni izrekajo (304. in 11. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odvetnico A.A. iz Odvetniške družbe A. d.o.o., kaznovalo z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR, ki jo je dolžna plačati na račun sodišča v 30 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo odvetnica A.A. iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in predlagala, da Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se zaradi določbe petega odstavka 304. člena ZPP že plačana denarna kazen v znesku 100,00 EUR vrne na račun odvetnice A.A. št. …, odprt pri banki B.. Odvetnica A.A. prvotno opozarja, da ni jasno, koga je naslovno sodišče sploh kaznovalo, ali Odvetniško družbo A. d.o.o. kot pooblaščenko tožnika B.B. ali njo, saj je naslovno sodišče na naroku dne 5. 4. 2012 z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR kaznovalo pooblaščenca tožnika, torej Odvetniško družbo A. d.o.o., ker naj bi predsednici senata skakal v besedo kljub najmanj trikratnem opozorilu predsednice senata, v izpodbijanem sklepu pa je nato denarno kazen izreklo odvetnici A.A. zaradi načina nastopanja na naroku, s katerim naj bi motila potek obravnave in ovirala delo sodišča. Odvetnica A.A. tožnika ni zastopala kot samostojna odvetnica, temveč kot odvetnica, zaposlena pri pooblaščencu tožnika, torej Odvetniški družbi A. d.o.o., sklep pa je bil odvetnici tudi napačno vročen preko Odvetniške družbe A..

Predsednica senata C.C. je v izpodbijanem sklepu kaznovanje odvetnice utemeljila s tem, da naj bi med zaslišanjem tožnika in zakonitega zastopnika tožene stranke predsednici senata vpadala v besedo, medtem ko iz zapisnika naroka z dne 5. 4. 2012 ne izhaja nič od navedenega. Iz zapisnika izhaja, da je pritožnica kot pooblaščenka tožnika tožniku postavila dve vprašanji, direktorju tožene stranke nobenega, v enem stavku odgovorila na vlogo tožene stranke, ki jo je prejela šele na tem naroku, ugovarjala procesno kršitev, ker predsednica senata ni dovolila vprašanj glede bliskavice in nato do konca glavne obravnave molčala. Pritožba nadalje navaja, da odvetnica predsednici senata ni skakala v besedo, zato to iz zapisnika tudi ne izhaja. Bilo je ravno nasprotno, predsednica senata C.C. je pritožnico ves čas prekinjala in ji govorila, da ne bo dala na zapisnik njenih ugovorov, izjav, pripomb, niti zahteve za izločitev. Predsednica senata C.C. v obrazložitvi izpodbijanega sklepa trdi, da naj bi bila odvetnica A.A. z njene strani kar trikrat opozorjena na primerno obnašanje, iz zapisnika naroka z dne 5. 4. 2012 pa to ne izhaja, v njem namreč ni najti niti enega samega opozorila.

Denarno kazen je mogoče izreči, če imajo osebe namen škodovati drugemu ali če zasledujejo cilj, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem in zato zlorabljajo svoje pravice, ki jih imajo po ZPP. Sodišče mora pred izrekom kazni ugotoviti obstoj navedenih zakonskih znakov in obrazložiti, katera dejanja strank zakonske znake izpolnjujejo. Naslovno sodišče tega ni storilo. Denarna kazen je po 304. členu ZPP disciplinski, ne pa kazensko-pravni ukrep, ki ga lahko izreče samo za neprimerno vedenje, katerega namen je onemogočiti ali otežiti izvrševanje naloge, ki je zaupana sodišču. Takšno vedenje pa predpostavlja, da je storilcu v razmerju do dejanja oziroma njegovih posledic mogoče očitati vsaj malomarnost, torej krivdno ravnanje. V konkretnem primeru iz zapisnika glavne obravnave z dne 5. 4. 2012 ne izhaja, da bi bili podani zakonski pogoji za izrek takšne kazni. Iz zapisnika glavne obravnave ne izhajajo domnevno podana opozorila predsednice senata na primerno obnašanje, niti domnevno neprimerno obnašanje odvetnice A.A.. V kolikor bi predsednici senata res vpadala v besedo, bi predsednica senata to zagotovo vnesla v zapisnik in zapisala, da ji odvetnica vpada v besedo in jo opozorila, da v kolikor se bo to ponovilo, da jo bo kaznovala ali odstranila iz dvorane, vendar tega ni naredila, zato kaj takega iz zapisnika tudi ne izhaja. V zapisniku tudi ni najti opore za očitek, da je pritožnica s svojim, domnevno neprimernim vedenjem, ovirala delo sodišča. Denarna kazen ji je bila izrečena zato, ker je kot odvetnica zaposlena pri Odvetniški družbi A. d.o.o. vestno izpolnjevala mandatno pogodbo, sklenjeno s tožnikom in ker je želela na koncu naroka, ko ji je bila s strani predsednice senata naslovnega sodišča C.C. dana beseda, uveljavljati kršitve določb pravdnega postopka skladno s prvim odstavkom 286. b členom ZPP ter sodišče opozoriti, da vztraja pri dokaznih predlogih z zaslišanjem prič, česar ji predsednica senata C.C. ni dovolila. Zato je bila kot pooblaščenka tožnika, zaradi zaščite interesov tožnika kot stranke Odvetniške družbe A. d.o.o., prisiljena v podajo zahteve za izločitev predsednice senata C.C., kar je bil neposredni razlog, da se je senat umaknil k posvetovanju in na njem sprejel sklep naveden na zapisniku naroka z dne 5. 4. 2012 (ki je drugačen kot izpodbijani sklep). Sklep o kaznovanju je bil pooblaščencu tožnika, torej Odvetniški družbi A. d.o.o. izrečen nemudoma po podaji zahteve tožnika za izločitev predsednice C.C., ki je ta ni hotela dati na zapisnik.

Iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005, izhaja, da prepoved žalitve sodišča po 109. členu ne preprečuje stranki, da bi npr. v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljala razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe; 109. člen ZPP določa le meje načina podajanja te kritike. Odvetnik je oseba, ki deluje v interesu stranke, seveda v okviru Ustave in zakonov, hkrati mora skrbeti za ugled odvetništva, pri čemer pa ni dopustno, da mu sodišče z arbitrarnim odločanjem, kaj bo vneslo v zapisnik in česa ne in s kaznovanjem, preprečuje opravljanje njegovega poklica in onemogoča zastopanje na tak način, ki je v najboljšem interesu njegove stranke. Dogajanje na naroku dne 5. 4. 2012 je bilo bistveno drugače kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 5. 4. 2012. Zaradi navedenega niti tožnik niti pooblaščenec tožnika zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 5. 4. 2012 nista podpisala in je tožeča stranka takoj, ko je bilo mogoče, torej v vlogi z dne 6. 5. 2012 podala pripombe na zapisnik naroka za glavno obravnavo v predmetnem postopku z dne 5. 4. 2012, saj je ta sestavljen v nasprotju z določbami 122. do 125. členom ZPP in nikakor ne odraža dejanskega dogajanja na naroku dne 5. 4. 2012. Sodišče je kršilo ZPP, ker tožniku ni dopustilo, da bi podal ugovor zoper vsebino zapisnika, saj ta ni bila takšna kot so bile resnične izjave tožnika, večina jih sploh ni bila zapisana, tiste, ki so bile, pa so bile zapisane drugače kot so bile izrečene. Tožeča stranka je zahtevo za izločitev sodnice C.C. podala na naroku dne 5. 4. 2012 pred tem, ko je predsednica senata, kljub številnim ugovorom, prošnjam, izjavam, pripombam tožeče stranke, ki jih predsednica senata ni dovolila vnesti na zapisnik in jih ni želela narekovati zapisničarki, da bi jih ta zapisala na zapisnik, na zapisnik diktirala neresnično navedbo, da pooblaščenec tožnika na vprašanje ali ima še kakšen ugovor, molči. Predsednica tudi ni želela na zapisnik vnesti zahteve za njeno izločitev in se je delala kot da je tožnik ni podal. Takoj za tem se je senat umaknil na posvetovanje in ko so se stranke vrnile v razpravno dvorano, je bilo na zapisniku zapisano vse od sklepa „senat se umakne na posvetovanje“ do stavka „kar vzamejo navzoči na znanje in se s podpisom na zapisnik odpovedujejo posebnemu pisnemu vabilu.“ Takšno ravnanje pa pomeni grobo kršitev določb ZPP. Zahtevo za izločitev je tako tožnik podal pravočasno, na naroku dne 5. 4. 2012, vendar jo je v vlogi z dne 6. 4. 2012 ponovil, ker sodišče njegove zahteve na naroku ni hotelo dati na zapisnik. Tožnik je prepričan, da so z ravnanjem naslovnega sodišča z dne 5. 4. 2012 podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranost sodnice C.C..

Predsednica senata ugovora, da je naslovno sodišče izpovedbo tožnika napačno povzelo in v zapisnik dalo zapisati naslednje: „Mene osebno nihče ni obvestil v zvezi s šolanjem, ne šola, ne zavod“, čeprav je tožnik izpovedal, da njega osebno niti zavod za zaposlovanje niti šola nista obvestila o tem, da mu je zavod za zaposlovanje odobril, da mu bo plačal šolnino za 4. letnik srednje šole, ni želela dati na zapisnik. Namesto tega je pooblaščenki tožnika rekla, da temu ni bilo tako in da zato njenega ugovora ne bo zapisalo. Takšno postopanje predsednice senata pa je nedopustno in v nasprotju z določili ZPP. Pri naslednjem ugovoru tožeče stranke, da mu predsednica senata ni dovolila vprašanj glede bliskavice, pa se je stvar dokončno zapletla v situacijo, ki se nikoli ne bi smela zgoditi, saj takšno postopanje naslovnega sodišča pomeni nedopusten poseg v človekove pravice tožnika in v ustavno zagotovljeno pravico do nepristranskega sojenja ter v ustavno pravico iz 14. člena Ustave Republike Slovenije in v ustavno pravico iz 25. člena Ustave RS ter samostojnost in neodvisnost odvetništva (137. členu Ustave RS). Predsednica senata je namesto, da bi v zapisnik narekovala ugovore in zahteve, ki jih je podajala pooblaščenka tožnika, narekovala, da pooblaščenka molči. To je takšna neresnica, da ne bi mogla biti večja. Pooblaščenki tožnika nato ni preostalo čisto nič drugega kot da je zahtevala izločitev sodnice. Tu pa je stvar dosegla vrelišče, saj ji je sodnica mirno rekla, da zahteve za njeno izločitev ne bo dala na zapisnik. Potem jo je pooblaščenka prosila, da naj vsaj zapiše, da je ne bo dala na zapisnik, da bi jo lahko naknadno podala v vlogi, vendar tudi tega ni želela, ampak je na zapisnik zapisala, da pooblaščenka molči in odločila, da se senat umakne na posvetovanje. Ko so se stranke, pooblaščenci in javnost vrnili v razpravno dvorano, pa so bili seznanjeni s sprejetimi sklepi, ki so povsem neosnovani in predstavljajo ustrahovanje nje kot pooblaščenke tožnika in odvetnice, ki naj bo lepo tiho in naj ne opozarja na s strani prvostopenjskega sodišča oziroma natančneje predsednice senata C.C., storjene kršitve in naj raje tvega odškodninsko tožbo s strani tožnika zaradi slabega pravdanja in nespoštovanja 286. b člena ZPP. Da pa stvar še ne bi bila zaključena, predsednica senata od pooblaščenke tožnika ni želela vzeti niti stroškovnika, to je storila šele potem, ko se je odvetnica obrnila na porotnika. Tudi zapis na koncu zapisnika po že končanem naroku za glavno obravnavo ne ustreza dogajanju v sodni dvorani. Tožnik ni z ničemer grozil, ker zahteva za izločitev ali nadzorstvena pritožba nista grožnja, ampak pravno sredstvo. Predsednica senata je pooblaščenki tožniku preprečila opravo procesnih dejanj, ki jih je po zakonu dolžna opraviti in to v točno določenem trenutku (grajanje kršitev skladno s prvim odstavkom 286. b členom ZPP in podaja pripomb na zapisnik), če ne bi bilo porotnikov, pa bi ji povzročila tudi škodo v višini pravdnih stroškov, katerih ji ni dopustila priglasiti. To je nedopustno, nezakonito in nesprejemljivo.

Ker je vodenje postopka s strani predsednice senata C.C. v nasprotju z določili ZPP in ker sodnica ne želi, da bi bilo to iz zapisnikov razvidno, se poslužuje denarnega kaznovanja kot grožnje odvetnikom, da se ji pokorijo in pustijo, da v razpravni dvorani počne karkoli hoče, ne glede na to ali je njeno početje zakonito ali ni. S tem v zvezi naj sodišče vpogleda priloženi zapisnik in v spis naslovnega sodišča opr. št. I Pd 878/2008 (tožeča stranka D.D., tožena stranka B. d.o.o.), v katerem je bil odvetnik E.E. deležen podobne obravnave kot jo je opisala zgoraj in po potrebi še v druge spise, ki jih vodi ta sodnica. Ni pa tudi mogoče zanemariti možnosti, da bi bilo lahko nezakonito ravnanje sodnice C.C. posledica tudi tega, da so stranke v drugem postopku, v katerem je pooblaščenec isti kot v tem postopku, zoper sodnico vložile nadzorstveno pritožbo in predlog za izločitev. S tem v zvezi naj pritožbeno sodišče vpogleda v spis naslovnega sodišča pod opr. št. I Pd 611/2011. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 365. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Glede na pravilno in popolno dejansko stanje je prvostopenjsko sodišče sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pritožnici utemeljeno izreklo denarno kazen v višini 100,00 EUR iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu.

Temeljna podlaga izpodbijanega sklepa je v 11. členu in 304. členu ZPP. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP si mora sodišče prizadevati, da opravi postopek brez zavlačevanja z čim manjšimi stroški in mora onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (drugi odstavek 11. člena ZPP). Med primere zlorabe procesnih pravic lahko štejemo zlorabo pravice do tožbe oziroma do sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti, nedovoljeno razpolaganje, namerno škodovanje drugemu, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka, konstruiranje pristojnosti, žalitve sodišča, strank ali drugih udeležencev v postopku. Če kdo, ki se udeleži postopka, ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, ga sme senat odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena tega zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo (prvi odstavek 304. člena ZPP).

Sodnik vodi glavno obravnavo in izvaja dokaze in daje besedo strankam (prvi odstavek člena 289). Okoliščine, ki jih opisuje pritožnica v pritožbi, se nanašajo na procesno vodstvo, ki se mu morajo tako stranke kot pooblaščenci podrejati. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 4. 2012 je razvidno, da je senat neposredno pred zaključkom glavne obravnave sprejel sklep, da se pooblaščenka tožnika kaznuje z denarno kaznijo v višini 100,00 EUR „zaradi skakanja v besedo predsednici senata kljub najmanj trikratnemu opozorilu predsednice senata“. Čeprav predhodna opozorila, zaradi katerih je senat sprejel takšno odločitev, niso bila sprotno protokolirana v zapisniku, kar kot bistveno pomanjkljivost izpostavlja pritožba, pritožbeno sodišče ne dvomi v resničnost tega zapisa v zapisniku. Pritožnica je bila s strani predsednice očitno večkrat ustno opozorjena, da predsednica ne dovoli skakanja v besedo, kar je potrdila tudi tožena stranka pisni vlogi, podani v zvezi s pripombami na zapisnik naroka za glavno obravnavo dne 5. 4. 2012 (ki so bile podane v isti vlogi kot obravnavana pritožba odvetnice zoper sklep o denarni kazni). V pisni vlogi z dne 24. 4. 2012 (l. št. 246) je tožena stranka zapisala, da se ne strinja s pripombami na zapisnik naroka za glavno obravnavo, in da v zapisniku manjka zgolj opozorilo, ki ga je predsednica senata že pred pričetkom naroka naslovila na stranke in pooblaščence, da nikomur ne bo dovolila skakanja v besedo, takrat ko besede ne bo imel, ter da je predsednica senata to opozorilo ponovila še najmanj dvakrat, ker ga pooblaščenka tožnika ni spoštovala saj je že med samim diktiranjem na zapisnik skušala uveljavljati kršitve določb postopka, v besedo pa je skakala tudi med zastavljanjem vprašanj s strani pooblaščenke toženca. Upoštevajoč vse navedeno je očitno, da se pritožnica ni pokorila ukazom predsednice senata glede vzdrževanja reda, zato je bila po oceni pritožbenega sodišča pooblaščenki tožnika denarna kazen izrečena utemeljeno in v skladu s citiranimi določbami ZPP, v katerih je določeno, v kakšnih primerih se denarne kazni izrekajo (304. in 11. člen ZPP).

Odvetnik mora v interesu svoje stranke nedvomno res opozarjati domnevne napake v postopku, vendar mora tudi takšna opozorila in nasprotovanja, tudi če oporeka predsedniku senata, ker se z njegovimi ukrepi glede vodenja obravnave in vzdrževanja reda ne strinja, podati na primeren in korekten način, in ne na način, ki vodi v konfliktne situacije. Sodnik vodi glavno obravnavo in izvaja dokaze in daje besedo strankam in v okviru procesnega vodstva lahko udeleženca opozarja tudi na to, da ne smejo vpadati v besedo, da stranka mora biti tiho, kadar ni na vrsti, saj o vseh vprašanjih procesnega vodstva odloča sodnik in se mu morajo udeleženci podrejati. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, izrečena denarna kazen pa tudi po višini ni pretirana, ampak je povsem ustrezna, glede na to, da lahko sodišče v primerih, ki so opredeljeni v 304. členu ZPP oz. 11. členu ZPP, izreče denarno kazen do 1.300,00 EUR.

Pritožbene navedbe pritožnice so torej neutemeljene. Zlasti nesprejemljivo pa je stališče pritožbe, da naj bi pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi vpogledalo druge spise prvostopenjskega sodišča, ker se v postopkih, ki jih vodi ista predsednica senata, (neutemeljeno) izrekajo denarne kazni tudi drugim odvetnikom.

Na ostale obsežne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.