Jedro

Namen otvoritvenega poročila je seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Z napačnim prikazovanjem višine stečajne mase in posledično višje nagrade je upravitelj ravnal v nasprotju z ZFPPIPP in temeljnimi pravili o postopkih zaradi insolventnosti.

Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati: 1. vestno in pošteno, 2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter 3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. Za (pravilno) opravljanje nalog in pristojnosti upravitelja je potrebno ustrezno strokovno znanje in izkušnje, zato ima upravitelj položaj profesionalne osebe in se njegova ravnanja presojajo s strožjim standardom, profesionalne skrbnosti.

Da lahko sodnik opravlja nadzor nad poslovanjem upravitelja, mora biti seznanjen s potekom stečajnega postopka. Zato mu mora stečajni upravitelj dajati poročila o poslovanju. Kontrola dela stečajnega upravitelja se namreč izvaja predvsem prek poročil. Sicer pa so poročila predmet sodnikovega pravnega pregleda, saj je sodnik glede na strokovno izobrazbo in poklic, ki ga opravlja, pravni strokovnjak (medtem ko je lahko upravitelj, glede na posle, ki jih mora opraviti za stečajno maso in upnike, tudi strokovnjak ekonomske ali druge smeri).

Upravitelj mora kot profesionalna oseba zakon poznati in mora procesna in druga dejanja v okviru svojih pristojnosti opravljati samostojno. To zlasti velja za rutinska opravila upravitelja, pri katerih napake kažejo na pomanjkanje dolžne skrbnosti v zadevi.

Pritožnik ne more uspeti z navedbami, da je v otvoritveni bilanci na dan 20. 10. 2014 pravilno upošteval knjigovodsko vrednost delnic z oznako A. in F. v višini 1.224.015,00 EUR, saj bi jih v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 37 glede na računovodske rešitve v podjetjih v stečaju moral ovrednotiti po tržni oziroma čisti iztržljivi vrednosti. Niti v slovenskih računovodskih standardih niti v podatkih v spisu upravitelj ni imel osnove za upoštevanje knjigovodske vrednosti.

Ponavljanje kršitev oziroma neustrezno odzivanje na pozive oziroma navodila sodišča glede opravil, ki bi jih upravitelj kot profesionalna oseba moral opraviti samostojno prav tako lahko predstavlja hujšo kršitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razrešilo M. O. funkcije upravitelja v postopku in za novega upravitelja imenovalo G. Z. 2. Zoper sklep se je razrešeni upravitelj pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Predlagal je, da sodišče druge stopnje razveljavi sklep o razrešitvi upravitelja in imenovanju novega upravitelja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je upravitelja razrešilo po uradni dolžnosti, ker je ugotovilo, da upravitelj krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan (prim. prvi odstavek 119. člena in 1. točko 118. člena ZFPPIPP). Upravitelju je očitalo, da kljub opozorilom sodišča ni sestavil otvoritvenega poročila v skladu z 291. členom ZFPPIPP oziroma v skladu s pravili, določenimi v ZGD-1 in slovenskimi računovodskimi standardi, ki urejajo računovodske rešitve za podjetja v stečaju. Upravitelj je po pozivu sodišča v dopolnitvi otvoritvenega poročila (PD 68) pojasnil, da iz otvoritvene bilance izhaja, da vrednost sredstev znaša 2.232.895,00 EUR, pri čemer navaja knjigovodske vrednosti posameznega premoženja, omenja tudi likvidacijske vrednosti, seštevki vseh navedenih zneskov pa ne dosegajo navedene vrednosti, kot je bila prikazana v otvoritvenem poročilu (PD 38) in kasneje v dopolnitvi otvoritvenega poročila (PD 68). V dopolnitvi poročila upravitelj navaja tudi vrednost premoženja, ki ga je naknadno ugotovil (terjatev v višini 159.445,77 EUR, v zvezi s katero teče spor pred Delovnim in socialnim sodiščem pod opr. št. Pd 116/2014), v zvezi s katerim pa ne pove ničesar, razen zaključka, da je premoženje tolikšno, da bi lahko njegova nagrada bila še višja. V nadaljnji dopolnitvi otvoritvenega poročila (PD 80) upravitelj pojasni, da vrednost v novi otvoritveni bilanci znaša (samo) 683.872,00 EUR. Upraviteljeva pojasnila so kljub temu nedoločna, saj ne pojasni, kdaj in zakaj je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek pred Delovnim in socialnim sodiščem v višini 159.445,77 EUR izterljiv le do vrednosti 19.466,00 EUR, poleg tega se ugotovitve upravitelja nanašajo na stanje na dan 25. 3. 2016, kar je dobro leto po roku, ko je bil upravitelj dolžan izdelati otvoritveno poročilo. Namen otvoritvenega poročila je seznanitev upnikov z (realnim) premoženjem, s katerim razpolaga stečajni dolžnik, odgovornost za z zakonom skladno in pravočasno izdelavo otvoritvenega poročila pa je v domeni upravitelja. Z napačnim prikazovanjem višine stečajne mase in posledično višje nagrade je po oceni prvostopenjskega sodišča upravitelj ravnal v nasprotju z ZFPPIPP in temeljnimi pravili o postopkih zaradi insolventnosti.

5. Člen 97. ZFPPIPP določa, da je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu zaradi varovanja in uresničitve interesa upnikov. V skladu z 98. členom ZFPPIPP mora upravitelj svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu: 1. s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, 2. z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, 3. s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe. Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati: 1. vestno in pošteno, 2. z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter 3. tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti. Za (pravilno) opravljanje nalog in pristojnosti upravitelja je potrebno ustrezno strokovno znanje in izkušnje, zato ima upravitelj položaj profesionalne osebe in se njegova ravnanja presojajo s strožjim standardom, profesionalne skrbnosti (prim. dr. Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, 2008, stran 88).

6. Upravitelj je strokovnjak s posebnimi strokovnimi znanji, potrebnimi za opravljanje poslov in drugih nalog v stečajnem postopku, ki procesna in druga dejanja v okviru svojih pristojnosti v stečajnem postopku opravlja samostojno oziroma v skladu s svojimi obveznostmi.

7. Ker upravitelj opravlja dejanja iz sodne pristojnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik posameznik (51. člen ZFPPIPP). Vendar pa sodnik nadzor opravlja le v okviru zakonskih pristojnosti, upravitelju pa daje navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (prvi odstavek 101. člena ZFPPIPP). Da lahko sodnik opravlja nadzor nad poslovanjem upravitelja, mora biti seznanjen s potekom stečajnega postopka. Zato mu mora stečajni upravitelj dajati poročila o poslovanju. Kontrola dela stečajnega upravitelja se namreč izvaja predvsem prek poročil. Sicer pa so poročila predmet sodnikovega pravnega pregleda, saj je sodnik glede na strokovno izobrazbo in poklic, ki ga opravlja, pravni strokovnjak (medtem ko je lahko upravitelj, glede na posle, ki jih mora opraviti za stečajno maso in upnike, tudi strokovnjak ekonomske ali druge smeri) (prim. Miodrag Đorđević, Nadzor nad upravitelji, Odvetnik, 2015, št. 71, stran 29).

8. Sodnik torej sprejema odločitve v postopku in nadzira upravitelja pri izvajanju njegovih zakonsko določenih opravil na podlagi informacij, ki so omejene na listine v spisu, zbiranje spisovnega gradiva pa je v veliki meri prav naloga upravitelja.

9. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je moralo sodišče upravitelja v predmetnem postopku večkrat pozivati k popravkom oziroma uskladitvam otvoritvenega poročila oziroma otvoritvene bilance, katerega pa upravitelj kljub temu ni ustrezno uskladil s predpisi. Upravitelj se je na pozive sodišča sicer odzival, vendar očitno neustrezno, saj je tudi v pritožbi kljub obrazložitvi sodišča prve stopnje prepričan, da je ravnal pravilno. Pritožnik kot bistveno izpostavlja, da mu drugi poziv sodišča z dne 24. 2. 2016 (PD 73) ni bil vročen v varen elektronski predal. Po presoji pritožbenega sodišča pa je odločilno, da je prejel predhodni poziv z dne 31. 12. 2015 (PD 67), pa kljub temu otvoritvenega poročila ni ustrezno popravil. Poleg tega mora upravitelj kot profesionalna oseba zakon poznati in mora procesna in druga dejanja v okviru svojih pristojnosti opravljati samostojno. To zlasti velja za rutinska opravila upravitelja, pri katerih napake kažejo na pomanjkanje dolžne skrbnosti v zadevi.

10. Pritožnik ne more uspeti z navedbami, da je v otvoritveni bilanci na dan 20. 10. 2014 pravilno upošteval knjigovodsko vrednost delnic z oznako A. in F. v višini 1.224.015,00 EUR, saj bi jih v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 37 glede na računovodske rešitve v podjetjih v stečaju moral ovrednotiti po tržni oziroma čisti iztržljivi vrednosti. Če že ne ob sestavi te otvoritvene bilance pa je vsaj ob dopolnitvi otvoritvenega poročila razpolagal z naročilom banke X. za prodajo delnic borznemu posredniku (Y. bank), da se delnice lahko prodajo po najnižji vrednosti - preračunano v EUR - 718.000,00 EUR. V nazadnje predloženo otvoritveno bilanco je upravitelj nato vključil vrednost delnic v višini 492.500,00 EUR, kolikor je bila zadnja vrednost po naročilu borznemu posredniku, pa se še ni mogla prodati. Niti v slovenskih računovodskih standardih niti v podatkih v spisu upravitelj ni imel osnove za upoštevanje knjigovodske vrednosti. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da upravitelj ni v štirih mesecih po začetku stečajnega postopka pripravil otvoritvene bilance v skladu z 290. in 291. členom ZFPPIPP, saj niti prva niti druga predložena otvoritvena bilanca (PD 38 oziroma 80) ni bila sestavljena v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, dopolnitev otvoritvenega poročila (PD 68) ni vsebovala otvoritvene bilance, bila pa je v neskladju z otvoritveno bilanco, predloženo prvemu otvoritvenemu poročilu (otvoritvena bilanca na dan 22. 10. 2014), bila pa je tudi nerazumljiva. Nazadnje predložena otvoritvena bilanca (PD 80) pa je v neskladju s predhodno otvoritveno bilanco oziroma z dopolnitvijo otvoritvenega poročila in tega razkoraka ne pojasni v celoti.

11. Pritožnik pojasnjuje v zvezi s terjatvijo v višini 159.445,77 EUR, znižano na 19.466,00 EUR, da je znižanje posledica naknadne ugotovitve, da je tožbeni zahtevek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani izterljiv le do te vrednosti. Vendar gre za nedovoljene pritožbene novote, saj pritožnik ne navede, zakaj ni tega pojasnil pravočasno v postopku na prvi stopnji, in to kljub večim pozivom prvostopenjskega sodišča (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Niti v pritožbi pa pritožnik ne pojasni, zakaj ni te postavke navedel v prvo predloženem otvoritvenem poročilu oziroma otvoritveni bilanci na dan 22. 10. 2014. 12. Pritožnik ne more uspešno izpodbiti sklepa sodišča prve stopnje z utemeljitvijo, da so bili ne glede na zaplete z otvoritvenim poročilom in otvoritveno bilanco upniki kljub temu seznanjeni z realnim premoženjem stečajnega dolžnika, in to iz razlogov, razvidnih v nadaljevanju.

13. Na podatke iz otvoritvenega poročila je vezanih več sklepov sodišča, kar kaže na njegovo pomembnost, poleg sklepa o nagradi upravitelja še sklep o načrtu poteka stečajnega postopka, predračun stroškov ... Učinkovitost nadzora sodišča je ob omejenih specifičnih znanjih sodnika, ki je pravni strokovnjak, s področja računovodstva, ekonomije in finančne stroke, in ob omejenih informacijah, ki mu jih večinoma posreduje upravitelj, vprašljiva, če odnos med sodnikom in upraviteljem ne temelji na zaupanju. V konkretnem primeru pa se je zaradi ponavljajočih se rešitev upravitelja porušilo zaupanje do upravitelja, kar pa je glede na zgoraj obrazloženo pogoj za nemoten potek stečajnega postopka. V utemeljitvi izpodbijanega sklepa navedeni razlogi za upraviteljevo razrešitev kažejo na to, da se upravitelj ne odziva zadovoljivo na navodila sodišča. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje upravitelju, da bi morala biti navodila konkretizirana. Po drugi strani pa, če navodila niso dovolj jasna, ima upravitelj možnost zahtevati eventuelno tudi pisna navodila.

14. Po določilu 1. točke 118. člena ZFPPIPP je razlog za razrešitev upravitelja vsaka kršitev obveznosti upravitelja. Vendar je pri uporabi tega pravila treba upoštevati namen (ratio) pravnega instituta razrešitve upravitelja. Zato manjša posamezna kršitev upraviteljevih obveznosti sama po sebi ni razlog za razrešitev upravitelja, razen če se ponavlja. Podana mora biti namreč sorazmernost med težo kršitve in razrešitvijo. Vendar pa tudi lažja kršitev, ki se večkrat ponovi, s tem preraste v težjo kršitev. Ponavljajoče se lažje kršitve namreč prav tako lahko povzročijo zastoj v postopku in s tem eventuelno škodo upnikom, saj ni spoštovano temeljno načelo hitrosti postopka v smislu 48. člena ZFPPIPP (prim. tudi VSL sklep Cst 380/2016).

15. Postati in ostati stečajni upravitelj ni pravica (prim. sklep Ustavnega sodišča RS, Up-104/97 z dne 15. 7. 1998). Sodnik, ki vodi postopek, pa mora stečajnemu upravitelju (tudi) zaupati (prim. tudi Cst 122/2014). Pritožnik ne more uspeti z navedbo sklepov Višjega sodišča v Ljubljani (Cst 315/2013, Cst 330/2011, Cst 393/2012, Cst 321/2013, Višje sodišče v Kopru, sklep Cpg 19/2010), katerega skupni imenovalec naj bi bil, da je razlog za razrešitev upravitelja le hujša kršitev obveznosti, kakršne pa ni storil. Kot že rečeno, ponavljanje kršitev oziroma neustrezno odzivanje na pozive oziroma navodila sodišča glede opravil, ki bi jih upravitelj kot profesionalna oseba moral opraviti samostojno prav tako lahko predstavlja hujšo kršitev. Tudi če upravitelj in sodišče ne zmoreta konstruktivne komunikacije, to nedvomno povzroča nepotrebne zastoje in otežuje postopek. Glede na navedeno upravitelj s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Po oceni pritožbenega sodišča sicer ni izkazan očitek sodišča prve stopnje v smeri, da je upravitelj prikazoval višjo vrednost stečajne mase zaradi posledično višje nagrade, pritrditi pa je treba oceni sodišča prve stopnje, da upravitelj pri delu ni pokazal zahtevane skrbnosti. Zato s pritožbo ne more uspeti.

16. Sodišče druge stopnje je s tem odgovorilo na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).