Jedro

Pri odločanju o taksni oprostitvi se poleg likvidnostnega stanja, upošteva tudi finančno in premoženjsko stanje stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki navaja, da je sodišče sicer pravilno ugotovilo, da ima dolžnik oba transakcijska računa blokirana, obenem pa je zapisalo, da je dolžnik v letu 2012 posloval z dobičkom v višini 738.374,00 EUR. Pojasnjuje, da je tak izid natečen dobiček podjetja preteklih let, v katerih je dolžnik posloval odlično, vendar pa se dobiček z leti zmanjšuje. Navaja, da deluje v gradbeni panogi in zadnjih nekaj let posluje z izgubo, kot je tudi zapisal v točki c) obrazca, katero sodišče niti ni obravnavalo. V letu 2012 je imel 199.683,00 EUR čiste izgube. Poudarja, da je bil v postopkih VL 75283/2013, VL 81086/2013 in VL 92957/2013 na podlagi identične dokumentacije in podatkov oproščen plačila sodnih taks, torej prihaja do različnih mnenj na podlagi istih podatkov iz identično izpolnjenih izjav o premoženjskem stanju, do česar ne bi smelo priti. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ga oprosti plačila sodne takse, saj ima še vedno blokirana oba transakcijska računa in nima drugih prejemkov, premoženje pa ima obremenjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63-2516/2013 z dne 26. 7. 2013, ZST-1B), lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je glede na podatke iz predložene izjave o premoženjskem stanju in po vpogledu na spletne strani AJPES ugotovilo, da dolžnik posluje z dobičkom, saj je imel v letu 2012 kar 738.374,00 EUR bilančnega dobička. Bilančni dobiček je vsota čiste izgube obračunskega obdobja (-199.683,00 EUR) ter prenesenega čistega dobička preteklih let (iz podatkov AJPES izhaja, da le-ta znaša 857.455,00 EUR) in zmanjšanja rezerv iz dobička (iz podatkov AJPES izhaja, da le-to znaša 80.602,00 EUR). Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je pojasnilo, da bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, svojo odločitev v zadostni meri obrazložilo in zgolj zato, ker ob tem dolžnikovih navedb o čisti izgubi poslovnega leta v višini 199.683,00 EUR ni posebej obravnavalo, pritožbeno zatrjevane kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zagrešilo.

7. Blokada transakcijskega računa sicer res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se namreč, kot že zgoraj navedeno, poleg likvidnostnega stanja, upošteva tudi finančno in premoženjsko stanje stranke. Dolžnik tudi v pritožbi bilančnega dobička ne zanika, temveč nasprotno priznava, da le-ta še vedno obstaja, zato zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v letu 2012 199.683,00 EUR čiste izgube poslovnega leta, glede na zgoraj navedeno ne spremeni dejstva, da dolžnik sredstva za plačilo sodne takse za ugovor v višini 55,00 EUR (še vedno) ima in jih lahko zagotovi v celotnem znesku brez ogrožanja opravljanja svoje dejavnosti. Dolžnik ne izkaže, da tega zneska kljub izkazanemu dobičku ne bi bil zmožen plačati. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

8. Glede na dolžnikove pritožbene navedbe, da sodniki v različnih zadevah ob istem dejanskem stanju nezakonito odločajo drugače, pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Zgolj z zatrjevanjem, da je sodišče v drugih primerih odločilo drugače (pri čemer sodišče druge stopnje pripominja, da iz sklepov, ki jih dolžnik prilaga k pritožbi, premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje, ki ga je dolžnik v teh primerih zatrjeval in na podlagi katerega je sodišče v teh zadevah njegovemu predlogu ugodilo, niti ni razvidno), dolžnik torej v predmetnem pritožbenem postopku drugačne odločitve tudi ne more doseči. 9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).