Jedro

Tožena stranka ni v roku odgovorila na tožbo, zato so odločilna dejstva v tem sporu lahko le tista, ki so navedena v tožbi. Ta dejstva je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in na podlagi teh dejstev izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka tožnici dolžna plačati sorazmerni del regresa za letni dopust in odpravnino skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki, naj tožnici obračuna in izplača sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2015 v višini 527,12 EUR bruto, od tega zneska odvede predpisane davke in prispevke ter tožnici izplača neto znesek regresa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2015 dalje do plačila, obračuna in izplača odpravnino v višini 159,86 EUR bruto, od tega zneska odvede predpisane davke in prispevke ter tožnici izplača neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožnici povrne stroške tega postopka v znesku 47,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), ter da plača sodno takso v znesku 68,00 EUR na račun sodnih taks Delovnega sodišča v Mariboru (III. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo pravočasno vlaga pritožbo tožena stranka in navaja, da je zaradi finančnih težav v podjetju pričet postopek poenostavljene prisilne poravnave, katere pogoje v nadaljevanju opredeli. Navaja, da bi se tožničin znesek 158,26 EUR, ki je prijavljen med obveznostmi v postopku prisilne poravnave, izbrisal v višini 80 % (126,61 EUR), ter bi se preostanek v višini 31,65 EUR izplačal v roku treh let brez zamudnih obresti. Pove, da ima dlje časa blokiran račun, tako tudi ob uvedbi postopka poenostavljene prisilne poravnave 6. 11. 2015, prej pa žal terjatve tožnici niso mogli izplačati. Pove, da iz istega razloga (visoki stroški in nizek promet v enoti A., v kateri je bila tožnica zaposlena) tudi sorazmernega dela regresa za leto 2015 ni mogla izplačati. Predlaga, da sodišče spremeni sodbo tako, da se tožnici prizna 20 % odpravnine v višini 31,65 EUR, ki se poplača v roku treh let ter da se 20 % sorazmernega dela regresa v višini 105,42 EUR poplača v roku treh let, tako kot izhaja iz načrta finančnega prestrukturiranja. Navaja, da se zgoraj navedeni zneski izplačajo brez zamudnih obresti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pasivnost tožene stranke je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

6. Tožena stranka ni v roku odgovorila na tožbo, zato so odločilna dejstva v tem sporu lahko le tista, ki so navedena v tožbi. Ta dejstva je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in na podlagi teh dejstev izhaja vtoževana posledica, to je, da je tožena stranka tožnici dolžna plačati sorazmerni del regresa za letni dopust in odpravnino skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Z navedbo, da tožnica ni upravičena do poplačila celotne zahtevane terjatve brez upoštevanja pogojev poenostavljene prisilne poravnave, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Ker niso podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).