Jedro

Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca.

Pri odpravljivi nesklepčnosti (kar je sodišče prve stopnje ugotovilo glede trditev o vročanju opomina) mora sodišče pozvati tožnika, da nesklepčnost odpravi.

Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti, v nasprotnem primeru je odločba lahko obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožencu odpove najemna pogodba za neprofitno stanovanje v 4. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu A. (I. točka izreka), ki ga je toženec dolžan izprazniti in se iz njega izseliti ter ga prostega stvari in oseb s ključi poštnega nabiralnika in pripadajoče kleti izročiti pooblaščencu tožnika (II. točka izreka), ter odločilo, da tožnik nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Tožnik je zoper sodbo vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

3.Navaja, da ne drži zaključek v izpodbijani sodbi, da je tožba neodpravljivo nesklepčna. Iz trditev v tožbi jasno izhaja, da je bil toženec pred vložitvijo tožbe opozorjen, da kršitve, to je kopičenje stvari, ki je preseglo zdravo mero bivanjskih razmer, odpravi. Sodišče prve stopnje je zato bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ko je svojo presojo oprlo na neustreznost opomina, ki je dokaz in ne tožbena trditev. Sodišče resničnosti dokazov ne bi smelo presojati. Prav tako je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) zahteva, da bi moral tožnik dobesedno navajati vsa posamezna dejanja odprave kršitve. Zadošča, da je zahteva za odpravo kršitve podana smiselno in razumljivo povprečnemu posamezniku. Iz opomina je razvidno, da je bil poslan 31. 7. 2023 in vročen 3. 8. 2023, pri navedbi datuma opomina je prišlo do očitne pisne pomote. Meni, da opomin vsebuje vse potrebne sestavine po 103. členu SZ-1.

4.Odgovor na pritožbo je bil vložen s strani Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), ki je bil s sklepom z dne 12. 4. 2024 imenovan za začasnega skrbnika toženca. Navaja, da je v teku postopek za popolno skrbništvo, saj toženec zaradi zdravstvenih težav ni zmožen poskrbeti zase ter za svoje pravice in koristi. S pozivi tožnika žal niso bili seznanjeni in zato tudi niso bila izvedena dejanja, ki jih je tožnik v izogib tožbi zahteval od toženca. Konec aprila 2024 je bila organizirana čistilna akcija, v kateri se je iz stanovanja počistilo približno štiri tone smeti.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Tožnik kot lastnik neprofitnega stanovanja v 4. nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu A. zaradi podanih krivdnih razlogov po prvem odstavku 103. člena SZ-1 s tožbo zahteva odpoved 13. 6. 2006 sklenjene najemne pogodbe ter izpraznitev stanovanja. Toženec namreč že več let v stanovanju kopiči iz okolice nabrane odslužene stvari, to kopičenje je preseglo zdravo mero bivanjskih razmer in predstavlja potencialno nevarnost za pojav okužb, bolezni, požara in drugih nesreč, smrad se širi po celotni stavbi vse do pritličja. 3. 8. 2023 je tožnik tožencu s priporočeno pošto vročil pisni opomin zaradi kršitev najemne pogodbe, v katerem mu je očital neustrezno in neprimerno rabo stanovanja in skupnih prostorov ter motenje ostalih stanovalcev v njihovi mirni rabi stanovanj. Toženec v postavljenem roku 15 dni očitanih krivdnih razlogov ni odpravil.

7.Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo. Svojo odločitev je oprlo na naslednje ugotovitve:

-da je bila tožencu tožba pravilno osebno vročena v odgovor 12. 3. 2024, toženec pa v postavljenem roku odgovora ni podal;

-da dejstva, na katera tožnik opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil, ali z dejstvi, ki so splošno znana;

-da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati;

-da iz trditev tožnika izhaja, da sta sicer podana vsaj krivdna odpovedna razloga iz 3. oziroma 5. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1, da pa je tožbeni zahtevek neodpravljivo nesklepčen, saj iz poziva - opomina (A4) tožnika z dne 3. 8. 2023 ne izhaja način odprave odpovednega razloga, kot to zahteva tretji odstavek 103. člena SZ-1;

-da je iz povratnice za vročitev opomina razvidno, da je bilo pismo na pošto oddano 31. 7. 2023 in vročeno tožencu 3. 8. 2023, torej se povratnica ne more nanašati na k tožbi priložen opomin z dne 3. 8. 2023, zato je v tem delu tožba odpravljivo nesklepčna.

8.Po 318. členu ZPP sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če tožena stranka na tožbo v 30 dneh od vročitve tožbe ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1.) da je tožba tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, 2.) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, 3.) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, 4.) in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pri zamudni sodbi se domneva, da toženec s svojo pasivnostjo priznava trditve, na katere tožnik v tožbi opira svoj zahtevek. Zamudna sodba pa se lahko izda le, če je tožba sklepčna, če torej iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista materialnopravna posledica, ki jo uveljavlja v zahtevku. Če katero od pravno pomembnih dejstev ni navedeno, je tožba nesklepčna. Nesklepčnost je lahko odpravljiva ali neodpravljiva. Če toženec ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišče tožniku s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe (odpravljiva nesklepčnost). Če tožnik v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne (drugi odstavek 318. člena ZPP). V tretjem odstavku istega člena je določeno, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožnik nesklepčnosti tožbe ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (neodpravljiva nesklepčnost).

9.Zavrnilna (neprava) zamudna sodba, kakršno je izdalo sodišče prve stopnje, se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko torej iz jasnega opisa življenjskega primera, oziroma natančneje, iz konkretnega dejanskega stanja, ki ga je tožnik navedel v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga, ali pa (vsaj zdaj še) ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca. Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca.

10.Odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca je odvisna od tipa najemnega razmerja in od razlogov, zaradi katerih se odpoved uveljavlja. Lastnik neprofitnega najemnega stanovanja lahko odpove najemno pogodbo le iz krivdnih razlogov na strani najemnika iz prvega odstavka 103. člena SZ-1. Za utemeljenost takšne odpovedi mora torej biti podan taksativno naveden krivdni razlog in opomin z ustrezno vsebino in rokom (tretji odstavek 103. člena SZ-1).

11.Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da ni izpolnjen zahtevani pogoj iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, česar tožnik z dopolnitvijo navedb ne more korigirati, zato je razsodilo, da je zaradi neodpravljive nesklepčnosti njegov zahtevek po materialnem pravu neutemeljen.

Navedeni sklep je sprejelo na podlagi nedopustnega ugotavljanja dejstev, to je presoje besedila opomina kot dokaza, na kar pritožba utemeljeno opozarja.

Sodišče bi moralo v zvezi z opominjanjem toženca preveriti tožnikovo trditveno podlago, česar ni storilo, zato je ugotovitev sodišča, da je podana neodpravljiva nesklepčnost, preuranjena. Že iz tega razloga je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti.

12.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče, če toženec ponovno ne bo odgovoril na tožbo, ugotavljati, ali iz tožbenih trditev (ne iz posameznih dokazov) izhaja pravna posledica, kot jo zatrjuje tožnik. Šele potem bo lahko ugotavljalo, ali predloženi dokazi nasprotujejo tožbenim trditvam. Če bo ugotovilo, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe, da opomin nasprotuje tožnikovim trditvam o pravilnem opominjanju, potem ne bo izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, in ne po 3. točki, kot je nepravilno zaključilo sodišče.

13.Dalje gre pritrditi pritožbi tudi v delu, da zadošča, da je zahteva za odpravo kršitve iz zgoraj povzetega tretjega odstavka 103. člena SZ-1 podana smiselno in razumljivo povprečnemu posamezniku, kar je tožnik s poslanim opominom, v katerem je podrobno navedel vse tožencu očitajoče se kršitve in ga pozval, da le te odpravi ter stanovanje in skupne dele v postavljenem roku uredi, tudi storil.

14.Pri odpravljivi nesklepčnosti (kar je sodišče prve stopnje ugotovilo glede trditev o vročanju opomina) mora sodišče pozvati tožnika, da nesklepčnost odpravi. Tožnik je v pritožbi pojasnil, da je prišlo pri datumu na opominu do očitne pisne pomote in da je bil opomin tožencu vročen s povratnico 3. 8. 2023, kar v postopku pred sodiščem na prvi stopnji (še) ni bilo razjasnjeno.

15.A bistveni razlog, zakaj je bilo treba izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti, je naslednji. Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Procesno pravo obstoj procesne (pravdne) sposobnosti veže na obstoj poslovne sposobnosti in pomeni sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Procesna sposobnost stranke se sicer domneva, vendar mora sodišče, če lahko iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, o tem vprašanju odločiti s stopnjo zanesljivosti, v nasprotnem primeru je odločba lahko obremenjena z absolutno bistveno procesno kršitvijo iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz pojasnil CSD v odgovoru na pritožbo izhaja, da toženec zaradi zdravstvenih težav (neopredeljena duševna motnja ter demenca pri Alzheimerjevi bolezni) ni zmožen poskrbeti zase ter za svoje pravice in koristi, zaradi česar je v teku postopek njegove postavitve pod skrbništvo. Navedene okoliščine nedvomno vzbujajo dvom v obstoj procesne sposobnosti toženca in s tem tudi dvom v pravilnost opravljene osebne vročitve tožbe v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe. Zato gre ugotoviti, da sta podani absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki (pravica do izjave) in po 11. točki (nepravilno zastopanje) drugega odstavka 339. člena ZPP.

16.Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

17.Pritožbeno sodišče ugotovljenih kršitev glede na njihovo naravo ne more odpraviti samo, saj bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti vsa odločilna dejstva o obstoju pogojev za izdajo zamudne sodbe. Glede na naravo dejstev, ki jih bo moralo ugotoviti sodišče prve stopnje, je z vidika varstva pravice do sojenja brez nerazumnega odlašanja in pravice do pritožbe primerneje, da kršitve odpravi sodišče prve stopnje.

18.Ker je odločitev o stroških postopka neločljivo povezana z uspehom pravdnih strank, je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, letnik 2009, stran 136 do 138.

2Prim. 11. točka obrazložitve.

3Čeprav je predhodno, v 5. točki obrazložitve ugotovilo, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

4Primerjaj VSL Sodba I Cp 636/2023 z dne 6. 6. 2023 in VSL Sodba I Cp 135/2021 z dne 18. 2. 2021.

5Ker je bila izdana zamudna sodba in je bil tožnik šele s prejemom te seznanjen, da je datum za sodišče sporen, pritožbenih trditev v zvezi s tem ne gre šteti za pritožbeno novoto.

6Ki jo toženec v odgovoru na pritožbo po začasnem zastopniku uveljavlja.

7Tudi dejstva glede toženčeve procesne sposobnosti.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 103, 103/1, 103/1-3, 103/1-5, 103/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 80, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/2, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.