Jedro

Napačno je stališče zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, da se je kazenski postopek zaradi enakih očitkov že začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je to opravilo posamezna preiskovalna dejanja, pri čemer se sodišče sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 15887/2017 z dne 25. 5. 2017. V citirani zadevi je bila procesna situacija, v kateri je Vrhovno sodišče odločalo o sporu o pristojnosti, drugačna, saj je bil kompetenčni spor sprožen v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj po 166. členu ZKP in torej zahteva za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. V obravnavanem primeru pa je tožilstvo že podalo zahtevo za preiskavo, s čimer je zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju pa je osumljenega M. K. tudi že zaslišal. Zahtevo za izvedbo posameznega preiskovalnega dejanja pa ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo kazenskega postopka, saj se na podlagi tako pridobljenih dokazov tožilstvo šele odloča, ali bo zahtevalo uvedbo postopka.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT) je pri Okrožnem sodišču v Celju vložilo zahtevo za preiskavo zoper osumljene M. K., L. G., V. M., J. C. in P. Š. zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena KZ-1 v zvezi s členom 38 KZ-1, pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena KZ-1 in pomoči pri kaznivem dejanju pranja denarja po tretjem, drugem in prvem odstavku 245. člena KZ-1 v zvezi s členom 38 KZ-1. 2. Po zaslišanju osumljenca M. K. pred preiskovalnim sodnikom Okrožnega sodišča v Celju osumljenčevi zagovorniki podali ugovor krajevne pristojnosti, katerega je preiskovalni sodnik s sklepom zavrnil kot neutemeljenega. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je pritožbi zagovornikov osumljenega M. K. in sklep preiskovalnega sodnika spremenil tako, da je ugotovil, da Okrožno sodišče v Celju ni krajevno pristojno za sojenje v tej kazenski zadevi, temveč je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, kateremu je bila zadeva nato odstopljena v nadaljnje poslovanje. V obrazložitvi sklepa senat navaja, da je glede na tenor zahteve kraj storitve osumljencem očitanih kaznivih Ljubljana. Iz opisa osumljenemu K. očitanega kaznivega dejanja sicer izhaja, da naj bi K. v Velenju in Ljubljani izvedel prikrito predajo nepremičnin, vendar pa se pri konkretizaciji posameznih ravnanj, s katerimi naj bi K. izvedel prikrito in škodljivo predajo nepremičnin, K. ne očita, da bi bilo katero storjeno v Velenju, temveč vsa v Ljubljani. Pritrjuje tudi navedbam obrambe, da se je kazenski postopek zaradi enakih očitkov že začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je to opravilo posamezna preiskovalna dejanja.

3. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je z dopisom X Kpr 52209/2016 z dne 12. 12. 2017 pri Vrhovnem sodišču sprožila spor o krajevni pristojnosti. V sporu navaja, da je Okrožno sodišče v Celju že začelo sodni postopek s tem, ko je izvedlo naroke za zaslišanje osumljenih. Osumljeni K. je deloval na območju Okrožnega sodišča v Celju, kjer je imela sedež družba V., d. d., kjer je bil zaposlen in na območju Kopra, saj so bile določene listine podpisane v Kopru. Na območju Ljubljane je K. le dokončal začeta očitana mu kazniva dejanja, saj so se na tem območju izvrševale le lastniške spremembe v družbah V., d. d., B., d. o. o. in N., d. o. o. Preiskovalna sodnica je še predlagala, da če Vrhovno sodišče ne bo zadeve vrnilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Celju, da se na podlagi načela smotrnosti pristojnost prenese na Okrožno sodišče v Kopru.

B.

4. Način določitve krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Prvi odstavek 26. člena ZKP določa, da je praviloma krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno _(forum delicti commissi)_. V prvem odstavku 19. člena KZ-1 je določeno, da je kaznivo dejanje storjeno na kraju, na katerem je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica (ubikvitetno pravilo). Po tretjem odstavku 26. člena ZKP, na katerega opozarja tudi predlagateljica, pa je v primeru, če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč, ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.

5. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je odločilen opis kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo, ki jo je vložilo Specializirano državno tožilstvo pri Okrožnem sodišču v Celju. V zahtevi za preiskavo SDT osumljenemu M. K. očita, da je z namenom sebi ali drugim pridobiti veliko protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena, zlorabil svoja pooblastila pri vodenju gospodarske dejavnosti glede razpolaganja s premoženjem s tem, da naj bi kot direktor družb V., d. d., Izola (prej D., ki je bila v 100 % lasti družbe V., d. d., Velenje) in N., d. o. o., Izola (ki je bila v 100 % lasti družbe V., d. d., Izola) v kraju Velenje in Ljubljana v času od 1. 12. 2009 do 20. 10. 2010 izvedel prikrito in škodljivo prodajo nepremičnin dejanskemu in končnemu kupcu S., d. o. o., Izola, za ceno 790.000,00 EUR, ki je bistveno nižja od realne vrednosti nepremičnin. Iz opisa kaznivega dejanja je tako razvidno, da se osumljenemu M. K. očita, da naj bi pri storitvi kaznivega dejanja deloval tako na območju Velenja Ljubljane kot tudi na območju Velenja. V nadaljevanju so v tenorju zahteve za preiskavo konkretizirana posamezna izvršitvena ravnanja osumljenega K., ki naj bi bila izvršena v Ljubljani, pri teh ravnanjih pa gre le za realizacijo osumljencu očitane zlorabe pooblastil v zgoraj navedenih družbah. Kot izhaja iz tenorja zahteve za preiskavo je bil M. K. direktor XY ter direktor AB oddelka v družbi V., d. d., pri čemer je bila družba V., d. d., s sedežem v Velenju, 100 % lastnica družbe V., d. d., ta pa družbe N., d. o. o. Iz takega opisa je razvidno, da naj bi osumljeni K. deloval tudi tam, kjer je opravljal delo, to je v Velenju. Glede na opis kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo tako ni mogoče pritrditi razlagi zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, da je za kraj storitve osumljenemu K. očitanega kaznivega dejanja mogoče šteti le Ljubljano in ne tudi Velenja. Pri tem gre poudariti, da se Vrhovno sodišče pri odločanju o obravnavani zadevi ne more spuščati v ugotavljanje dejanskega stanja, kar bo predmet nadaljnjega sodnega postopka, temveč je vezano na opis kaznivega dejanja, podanega v zahtevi za preiskavo. Glede na to, da sta pri kaznivem dejanju, očitanem osumljenemu K., kot kraja storitve opredeljena Velenje in Ljubljana, je za odločanje o tem kompetenčnem sporu nepomembno, kje naj bi bila storjena kazniva dejanja, ki se očitajo preostalim osumljencem.

6. Napačno je tudi stališče zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, da se je kazenski postopek zaradi enakih očitkov že začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je to opravilo posamezna preiskovalna dejanja, pri čemer se sodišče sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 15887/2017 z dne 25. 5. 2017. V citirani zadevi je bila procesna situacija, v kateri je Vrhovno sodišče odločalo o sporu o pristojnosti, drugačna, saj je bil kompetenčni spor sprožen v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj po 166. členu ZKP in torej zahteva za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. V obravnavanem primeru pa je tožilstvo že podalo zahtevo za preiskavo, s čimer je zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju pa je osumljenega M. K. tudi že zaslišal. Zahtevo za izvedbo posameznega preiskovalnega dejanja pa ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo kazenskega postopka, saj se na podlagi tako pridobljenih dokazov tožilstvo šele odloča, ali bo zahtevalo uvedbo postopka. Tudi sicer po že uveljavljenem stališču Vrhovnega sodišča izvedba nujnega preiskovalnega dejanja v smislu 166. člena ZKP s strani drugega okrožnega sodišča, nima nobenega vpliva na ugotavljanje krajevne pristojnosti.1

7. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 38. člena ZKP odločilo, da je za vodenje kazenskega postopka v tej zadevi skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZKP pristojno Okrožno sodišče v Celju.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 147/2002 z dne 31. 5. 2002.