Jedro

Sodišče oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno obremenjena sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožečih strank za oprostitev plačila sodnih taks ter hkrati odločilo, da sta tožeči stranki dolžni plačati sodno takso za tožbo v znesku 300.000,00 SIT v treh mesečnih obrokih, in sicer prvi obrok v znesku 100.000,00 SIT do 10.12.1999, drugi obrok v znesku 100.000,00 SIT do 10.1.2000 in tretji obrok v znesku 100.000,00 SIT do 10.2.2000. Proti navedenemu sklepu sta se pritožila tožnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnika oprosti plačila taks ali pa naj se jima podrejeno obroki, določeni za plačilo taks, znižajo ter določi, da sta dolžna poravnati takse v šestih obrokih. V obrazložitvi pritožbe navajata, da sta ostala po krivdi toženke brez stanovanja in družina stanuje v podnajemu ter plačuje tudi za skladiščenje pohištva ter mesečno 32.000,00 SIT za najeto posojilo. Družina stanuje v podnajemu pri tožnikovi svakinji in plačuje mesečno 60.000,00 SIT ter tudi za zdravstveno zavarovanje, članarino sindikata ter nezgodno zavarovanje v znesku skupaj 8.708,00 SIT mesečno. Ni prezreti, da sin tožnikov obiskuje drugi letnik gimnazije in je brez dohodkov in brez štipendije ter brez premoženja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je presojalo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v obsegu pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede morebitnih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobenih takih kršitev, odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna.

Po določilu 3. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) sodišče lahko oprosti stranko plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri tem mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga ima stranka in njeni družinski člani.

Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih tožnika v pritožbi niti ne izpodbijata, se tožeči stranki mesečno preživljata s sredstvi v višini najmanj 242.285,00 SIT. Ob takem stanju pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo v enkratnem znesku sicer sredstva, s katerimi se tožnika preživljata, občutno zmanjšana. Zato je sodišče odločilo, da sta dolžna sodno takso za tožbo plačati v treh mesečnih obrokih. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da s plačilom sodne takse za tožbo v obrokih in s plačilom zneskov morebitnih drugih taksnih obveznosti sredstva, s katerimi se preživljata tožnika, ne bodo občutno zmanjšana. Tudi po plačilu takse za tožbo bo namreč ostalo za preživljanje tožeče stranke 142.285,00 SIT, ali 47.428,00 SIT na enega družinskega člana. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa po mnenju pritožbenega sodišča ni nobene podlage za kakršnokoli spremembo izpodbijanega sklepa.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela.