Jedro

Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki je bil dan, torej z aktivnostjo, za katero ni potrebna izobrazba. Dejstvo, da je bila tožnica pisno pozvana na dopolnitev, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena ZUP, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč z dne 27. 12. 2011. V obrazložitvi je navedel, da vložena prošnja ni vsebovala zadostnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenil vsebinsko utemeljenost prošnje v smislu določila 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Prosilka je bila zato z dopisom pozvana, da pomanjkljivo prošnjo dopolni in opozorjena na posledice, kolikor vloge v roku 8 dni ne bo dopolnila. Ob tem je bila tudi poučena, kako mora vlogo dopolniti. Iz vročilnice je razvidno, da je prosilka poziv prejela 1. 2. 2012, kar pomeni, da je rok za dopolnitev potekel 9. 2. 2012. Ker prosilka vloge v odrejenem roku ni dopolnila, je organ v skladu z določilom drugega odstavka 67. člena ZUP njeno prošnjo zavrgel. Tožnica izpodbija sklep, ker meni, da ji je bila kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave, pravica do izjave. Romkinja s tremi razredi osnovne šole ni zmožna sama napisati dopolnitve v pisni obliki na način, kot je to zahtevala služba za brezplačno pravno pomoč. Prošnjo je izpolnila s pomočjo odvetnika in v njej izčrpno opisala dejansko stanje. Če je služba za BPP potrebovala še bolj izčrpen opis, bi morala upoštevati načelo ustnosti postopka in tožnico glede na njeno izobrazbo in pravno neukost povabiti k sebi. Tako pa ji je bila le formalno omogočena pravica do izjave, ne pa dejansko, glede na njeno izobrazbo in status. Razen tega tožnica zatrjuje, da je dopolnitev poslala, zato je potrebno to v spisu preveriti. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnico z dopisom pozvala k dopolnitvi vloge, pri čemer ji je dala navodila, kako naj vlogo dopolni. Ker dopolnitve ni poslala, ne zaprosila za podaljšanje roka, je organ izdal sklep. Nato pa je dne 16. 2. 2012 sodišče prejelo lastnoročno napisan dopis tožnice. Opozarja, da tožnica v tožbi ne omenja nespornega dejstva, da zahtevane dopolnitve prošnje sodišču ni podala, zaradi česar so jo doletele obravnavane posledice. Očita le, da ji je kršena ustavna pravica do izjave. Vendar pa organ meni, da ni storil nikakršne kršitve ter je ravnal v skladu s procesnimi predpisi prvega odstavka 67. člena ZUP. V konkretnem primeru je bila tožnici dana možnost dopolniti vlogo, pa te svoje pravice v roku ni izkoristila. Opozorjena je bila na posledice, ni pa prosila niti za podaljšanje roka, niti se ni osebno obrnila na organ za BPP, da ji pomaga – tretji odstavek 31. člena ZBPP. Ni se tudi obrnila na pomoč odvetnika, ki je pomagal že pri sestavi prošnje za BPP. Podatki, ki jih je organ zahteval, nimajo narave podatkov, ki bi jih toženka po uradni dolžnosti pridobila, zato je bila bistvena tožničina aktivnost v smeri dopolnitve prošnje. Poudariti pa je, da je tožnica nekaj dni po izteku roka za dopolnitev vloge toženki poslala lastnoročno napisan dopis, v katerem navaja relevantne okoliščine in smiselno ter v skladu z navodili, ki jih je organ dal, dopolnjuje svojo prošnjo. Navedeno pomeni, da je tožnica navodila razumela ter v laičnem jeziku nanje tudi odgovorila. Dodaja še, da zavrženje prošnje ne pomeni, da tožnica ne bi mogla kadarkoli ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, seveda s popolno vlogo.

Tožba ni utemeljena.

Sporno v obravnavani zadevi je pravilno upoštevanje pravil postopka.

Tožena stranka je vlogo tožnice opredelila kot nepopolno in jo zato z dopisom z dne 16. 1. 2012 pozvala k dopolnitvi. Sodišče soglaša s toženo stranko, da je bila vloga v smeri, za katero je tožnico pozvala k dopolnitvi, nepopolna, vsebovala ni vseh podatkov o zadevi, glede na vloženo prošnjo za BPP – vložitev odškodninskega zahtevka (32. člen ZBPP; 66. člen ZUP).

Nesporno med strankama je, da je tožnica poziv prejela 1. 2. 2012 ter v danem roku 8 dni, ki se je iztekel 9. 2. 2012, nepopolne vloge ni dopolnila. Tudi po mnenju sodišča je imel organ zato podlago (ker tožnica ni zaprosila za podaljšanje roka), da ravna po drugem odstavku 67. člena ZUP in vlogo zavrže. Neutemeljeno se tožnica sklicuje na kršitev 22. člena Ustave. Izvedbo določbe 22. člena Ustave predstavljajo postopkovni zakoni; v obravnavanem primeru ZUP in postopkovne določbe ZBPP. Oba zakona stranki zagotavljata pravico do izjave in kontradiktoren postopek. Tudi v konkretnem primeru je imela tožnica možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki je bil dan, torej z aktivnostjo, za katero ni potrebna izobrazba (na pomanjkanje le-te opozarja tožnica v tožbi) in zadosti pozivu (lahko bi zaprosila za podaljšanje roka; ali se osebno obrnila na organ – tretji odstavek 31. člena ZBPP). Dejstvo, da je bila tožnica pisno pozvana na dopolnitev, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena ZUP, ki pomeni konkretizacijo 22. člena Ustave in pravico do izjave, na katero tožnica opozarja v tožbi. Ugotoviti je torej tudi, da bi tožnica lahko zadostila pozivu za dopolnitev tudi, kolikor bi vlogo dopolnila s pomočjo odvetnika ali organa. S strani organa namreč ni bila zahtevana njena lastna pisna dopolnitev.

Ne glede na navedeno pa je ugotoviti, da je tožnica v vsebinskem pogledu poziv le razumela, na kar kaže prepozna dopolnitev – 16. 2. 2012. Tožnica se zato ne more sklicevati na svojo nizko stopnjo izobrazbe kot razlog za kršitev določb postopka, ker jo je organ pozval k pisni dopolnitvi.

Sodišče pa še dodaja, da kolikor je prošnjo za BPP tožnica izpolnjevala s pomočjo odvetnika, bi lahko organ opozorila na svojo nizko stopnjo izobrazbe in možnost, da poziva na dopolnitev ne bo mogla razumeti oziroma bi odvetnik lahko prošnji priložil pooblastilo ter bi tožnica z organom poslovala preko pooblaščenca. Razen tega pa tožnica tudi še ni prekludirana za uveljavljanje odškodninskega zahtevka in bo prošnjo za BPP lahko ponovno vložila.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.