Jedro

Ker je pritožbo vložil tožnikov pooblaščenec, ki ga je organizacija sindikata najela za zastopanje delavcev, pa le ta nima opravljenega pravniškega državnega izpita, se šteje, da je pritožba nedopustna, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 7.9.1998 in zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 13.5.1999 se zavržeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 7.9.1998 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da se zaradi umika tožbe v tej zadevi postopek konča, ker po sklepu o mirovanju postopka z dne 13.3.1998, ki je postal pravnomočen, v zakonitem roku 4-ih mesecev nihče ni predlagal nadaljevanje postopka.

Zoper gornji sklep je dne 16.9.1998 vložil pravočasno pritožbo tožnikov pooblaščenec A.A. Pri tem je navajal, da bi se moralo šteti, da v tej zadevi postopek miruje šele od 25.8.1998 dalje, ko je bil pooblaščenec obveščen o sklepu o mirovanju postopka. Zato naj bi bil izpodbijani sklep preuranjen.

Dne 21.9.1998 oz 22.9.1998 je tožnikov pooblaščenec vložil v zvezi z gornjim sklepom o končanju postopka z dne 7.9.1998 predlog za vrnitev zadeve v prejšnje stanje, smiselno v fazo mirovanja postopka. Na naroku v zvezi z obravnavno tega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tožnikov pooblaščenec pred sodiščem prve stopnje dne 12.5.1999 pojasnil, da je po poklicu diplomirani pravnik, pravosodnega izpita oz. pravniškega državnega izpita pa nima opravljenega. Po sicer preloženem naroku je prvostopno sodišče dne 13.5.1999 izdalo sklep, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21.9.1998 kot prepozen zavrže. Zoper gornji sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tožnikov pooblaščenec z dne 25.5.1999 vložil pravočasno pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev.

Ob preizkusu obeh gornjih pritožb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožbi nista dovoljeni.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94) v 16. členu določa, da lahko delavca v delovnem sporu zastopa predstavnik sindikata, ki ga organizacija sindikata najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen naslov diplomirani pravnik. V postopku pred višjim sodiščem pa tak predstavnik lahko zastopa delavca, če ima opravljen pravniški državni izpit. Kot izhaja iz pooblastila, ki se nahaja na list. št. 19 priloženega spisa opr. št. S 158/88 in se nanaša tudi na zastopanje tožnika v obravnavani zadevi, ima tožnikov pooblaščenec A.A. status pooblaščenca - predstavnika sindikata iz 16. člena ZDSS, saj ga je za zastopanje delavcev očitno najel takratni sindikat X., oz. ima tak status pri sedanjem sindikatu B., kot to izhaja iz vsebine gornjega pooblastila z dne 18.2.1993. Nadalje prvostopno sodišče ugotavlja, da je obe obravnavani pritožbi vložil tožnikov pooblaščenec, ki jih je tudi podpisal in opremil z žigom sedanjega sindikata B., tožnik osebno pa ju ni podpisal. Ker tožnikov pooblaščenec nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ki je bil ob gornjih ugotovitvah v skladu z 2. odst. 16. člena ZPP pogoj za dopustnost njegovega zastopanja pred višjim sodiščem, to je tudi za vložitev pritožbe v imenu tožnika na Višje delovno in socialno sodišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem primeru obe obravnavani pritožbi vložila oseba, ki ni imela te pravice. Glede na to je bilo potrebno v skladu z določbami 358. člena ZPP, ki je veljal v času izdaje izpodbijanih sklepov pred sodiščem prve stopnje (498. člen ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99), obe obravnavani pritožbi kot nedovoljeni zavreči in ju pritožbeno sodišče po vsebini ni smelo obravnavati.