Jedro

V sporu majhne vrednosti pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I-Ig 90/96 z dne 20.6.1996, v 1. in 3. točki izreka sklepa in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo kot neutemeljenega. Obenem je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 7.918,00 SIT, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Pri tem je navajala, da obstoj poslovnega razmerja med pravdnima strankama izhaja iz listin, ki jih je sodišču predložila že ob vložitvi izvršilnega predloga, to je iz računov in dobavnic. Dokumentov o dobavi blaga tožeča stranka kasneje ni ponovno predložila sodišču, ker naj bi se le-ti že nahajali v spisu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je presojalo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) in pravilne uporabe materialnega prava, v skladu z 2. odst. 365. člena ZPP/77. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Konkretni spor predstavlja spor majhne vrednosti glede na določilo 1. odst. 502. člena ZPP/77, ki določa, da so v postopku v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti, v katerih se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 45.000,00 tolarjev. Iz navedenega razloga se v tem sporu uporabljajo zakonske določbe, ki urejajo postopek v sporih majhne vrednosti. Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP/77 se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik pa je v pritožbi kot pritožbeni razlog uveljavljal zgolj zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in nobenega od v 1. odst. 467. členu ZPP/77 dovoljenih pritožbenih razlogov. Zato sodišče druge stopnje pritožbenih navedb tožeče stranke v zvezi z dejanskim stanjem ni moglo upoštevati.

Glede na zgoraj obrazloženo je pritožba tožeče stranke torej neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP/77).