Jedro

ZPP pisno izvedensko mnenje res določa le kot drugo možnost, a v praksi je pravilo, ki ima utemeljen razlog – tak pristop omogoča bolj poglobljen pristop k delu izvedenca; pisno mnenje je praviloma bolj razumljivo, izčrpno in pregledno. Če sodišče kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če stranka ni podala pripomb, glede katerega bi bilo treba izvedenca zaslišati.

Na strani staršev ni prišlo do spremembe okoliščin, ki bi terjale drugačno določitev stikov, prišlo pa je do spremembe pri mladoletnem A. Kot ugotavljata izvedenki, je skoraj petnajstletni fant v razvojnem obdobju, ko je treba kljub nevarnosti za njegov odnos z materjo, upoštevati njegovo pristno željo po več stikih z očetom, pa tudi bratom.

Mnenje (četudi zapisano v skupnem elaboratu) izvedencev dveh različnih strok terja priznanje nagrade za delo obema izvedencema.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se sklepi sodišča prve stopnje potrdijo.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_O pritožbah zoper sklep s 17. novembra 2022_

1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje: I. spremenilo obseg in potek stikov med predlagateljem in štirinajstletnim sinom A., ki je bil določen s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem N 45/2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1399/2019, tako da poslej potekajo 1.) vsak drugi vikend od petka po pouku oz., če pouka ni, od 13. ure, do sobote do 20. ure, 2.) kadar ni stika od petka do sobote pa ob petkih po pouku do 20. ure, 3.) med medletnimi počitnicami izmenjaje od sobote od 10. ure do naslednje sobote do 20. ure in 4.) med poletnimi počitnicami en teden bodisi v juliju bodisi v avgustu, 5.) nasprotno udeleženko zavezalo, da mora ob predaji nasprotnemu udeležencu izročiti dečkove osebne dokumente in zdravstveno kartico; II. zavrnilo drugačen predlog in III. odločilo, da udeleženca krijeta vsak polovico stroškov izvedenskega mnenja.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka. Predlagata spremembo ali razveljavitev sklepa. Predlagatelj se zavzema za širši obseg stikov, nasprotna udeleženka pa za ožjega ali za nadzorovane stike. Pravno odločilne pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Že na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je obravnavalo le navedbe v pritožbi, ki jo je vložil predlagateljev pooblaščenec, ne pa navedb v pritožbi, ki naj bi jo po elektronski pošti na naslov druzinsko.ozkk@sodisce.si vložil predlagatelj osebno. V skladu s 4. točko 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), mora pritožba obsegati tudi podpis pritožnika. Stranke lahko vloge v civilnih postopkih elektronsko podpisujejo in vlagajo v elektronski obliki samo: 1. če imajo kvalificirano digitalno potrdilo in varen elektronski predal (12. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih; v nadaljevanju Pravilnik), 2. če vložijo elektronsko vlogo preko portala e-sodstvo (18. člen Pravilnika) in 3. če gre za sodni postopek, ki omogoča elektronsko vlaganje (16. člen Pravilnika).1 Predlagatelj je poslal pritožbo po običajni elektronski pošti, kar glede na zgoraj navedene določbe ne pomeni veljavne vložitve vloge v elektronski obliki. Poleg tega v družinskih oz. nepravdnih postopkih še ni možno elektronsko vlaganje in vročanje. Zato njegova vloga, poslana po navadni elektronski pošti, ne more biti upoštevna.2 Če pritožba nima vseh sestavin, torej tudi lastnoročnega podpisa pritožnika, ni popolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), predlagatelj pa je bil na to in tudi na obveznost podpisa pritožbe opozorjen, podlage za obravnavo navedb ni bilo.

4. Udeleženca sta odgovorila na pritožbi nasprotnikov in predlagala zavrnitev pritožb. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

_Pritožbeni očitki, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedenkama_

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi sprva za izvedenko imenovalo zgolj izvedenko s področja klinične psihologije. Ta je po proučitvi spisa, ker gre za izjemno dolgotrajen in zapleten spor med staršema, ocenila, da je za podajo mnenja nujno tudi znanje psihiatrije. Na takšno sporočilo se je sodišče prve stopnje odzvalo s postavitvijo izvedenke psihiatrične stroke. V opisani situaciji bi izvedenki lahko izdelali dve (ločeni) mnenji; bolj pregledno pa je, da sta izvida s področja obeh strok v enem mnenju. Ne glede na to gre za mnenje, ki vsebuje ugotovitve in pojasnila tako s področja klinične psihologije kot s področja psihiatrije, odgovori izvedenk na zastavljena vprašanja pa so skupni. Pritožbeno stališče predlagatelja, da ni jasno, kateri del se nanaša na katero izvedenko, torej ni utemeljen.

7. Potek dela obeh izvedenk je v mnenju jasno in natančno opisan. Mnenje izvedenk temelji na različnih virih3: podatkih iz sodne dokumentacije in dodatno pridobljene dokumentacije ter izvidih pregledov (usmerjeni intervjuji s psihološko eksploracijo, vprašalniki), ki so v pisnem izdelku vsi natančno navedeni. Sledita analiza gradiva in strokovni zaključki izvedenk. Mnenje torej jasno razgrinja postopke izvedenk ter neposredne, konkretne, dejstvene izsledke teh postopkov.4 Tako izdelano mnenje udeležencema (in sodišču) omogoča razumevanje ter njegovo dokazno oceno; udeležencema pa tudi, da njegovo strokovno pravilnost preizkusita z drugima strokovnjakoma enake stroke.5 Povsem posplošeno pritožbeno sklicevanje na nezaupanje predlagatelja v izvedenska mnenja, na članke dr. B. B. ter dr. C. C.6 in posplošena stališča, da so mnenja sodnih izvedencev, na podlagi katerih odločajo sodišča, nestrokovna in strokovno vprašljiva, sploh pa tudi zmotna, ne predstavlja graje konkretnega izvedenskega mnenja ter njegovega dopolnjevanja ne terjajo.

8. Prav tako posplošena je pritožbena graja načina izvedbe dokaza z vztrajanjem, da bi morala tudi izvedenka psihiatrične stroke mnenje še ustno podati. Pravilni in popolni razlogi sodišča prve stopnje za odločitev o načinu izvedbe dokaza so v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnika se z njimi ne soočita. ZPP pisno izvedensko mnenje res določa le kot drugo možnost, a v praksi je pravilo, ki ima utemeljen razlog – tak pristop omogoča bolj poglobljen pristop k delu izvedenca; pisno mnenje je praviloma bolj razumljivo, izčrpno in pregledno. Če sodišče kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če stranka ni podala pripomb, glede katerega bi bilo treba izvedenca zaslišati.7 Takšne pa so bile, kot je povsem pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, pripombe obeh pritožnikov, ki jih ponavljata v pritožbi.

9. Pokaže se, da gre za laično nestrinjanje udeležencev z ugotovitvami izvedenk, ki dopolnjevanja dokaznega postopka ne terja.

_Pravna podlaga_

10. V skladu z določbo 8. odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Pomen in obseg pravice do stikov otroka s starši je sodišče prve stopnje pravilno začrtalo v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

_Dejanske ugotovitve_

11. V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo: - da med udeležencema postopka že desetletje teče vrsta sodnih postopkov, ki koreninijo v nesoglasjih o starševski skrbi in stikih njunih sinov – starejšega D., ki je zaupan v vzgojo in varstvo očetu, in mlajšega A., ki je zaupan v vzgojo in varstvo materi, - da je A. (le o njegovih stikih z očetom sodišče odloča v tem postopku) navezan na očeta, - da so na podlagi pravnomočne sodne odločbe določeni A. stiki z očetom vsak petek od konca pouka do 19. ure in vsako drugo soboto od 8. do 19. ure, - da je komunikacija med staršema slaba, s čimer oba obremenjujeta otroka, kakršenkoli dogovor med njima pa ni mogoč; da gre za patološki odnos z dolgotrajnim vplivom na otrokovo psihološko in psihosomatsko zdravje; da je A. vpleten v vse postopke, kar mu povzroča velik stres; bistveno večja škoda kot je A. s tem že nastala, mu ne more več nastati, - da si deček želi biti z obema staršema, želi biti lojalen obema, je pa razdvojen, - da sta starša v celoti nekritična do svojih ravnanj, - da je nasprotno udeleženko upravičeno strah, da bo predlagatelj od nje odtujil tudi mlajšega sina A., - da si deček želi preživeti več časa z očetom kot doslej.

12. Takšnim dejanskim ugotovitvam pritožnika konkretizirano ne nasprotujeta.

13. Izvedenki sta v mnenju zaključili, da bi bilo (kljub temu da se pri A. kažejo vedno večje in škodljive posledice dolgoletnega visoko konfliktnega spora ter resni znaki odtujevanja, zaradi česar A. očeta idealizira, do mame pa je pretirano kritičen, kar bi običajno terjalo omejitev stika) neobčutljivo do A. doživljanja, če ne bi upoštevali njegove želje po preživljanju več skupnega časa z očetom.

_O uporabi materialnega prava_

14. Na podlagi zgoraj nanizanih dejanskih ugotovitev in ob povzetem strokovnem zaključku izvedenk je sodišče prve stopnje zaključilo, da na strani staršev ni prišlo do spremembe okoliščin, ki bi terjale drugačno določitev stikov, prišlo pa je do spremembe pri mladoletnem A. Kot ugotavljata izvedenki, je skoraj petnajstletni fant v razvojnem obdobju, ko je treba kljub nevarnosti za njegov odnos z materjo, upoštevati njegovo pristno željo po več stikih z očetom, pa tudi bratom.

15. Višje sodišče razume strah nasprotne udeleženke, da ji bo predlagatelj tudi mlajšega sina odtujil. Že sodišče prve stopnje je njen strah ocenilo za upravičen, a nobenega zagotovila ni, da bi vztrajanje pri močno omejenem obsegu stikov in neobčutljivo neupoštevanje A. želje dolgoročno preprečilo to tveganje. Opozorila, da ima predlagatelj že dolga leta do nje sovražen odnos, da je pri njej za dečka dobro poskrbljeno, da starejši sin zaradi odtujitve od matere trpi, so nepotrebna. Vse to je sodišče prve stopnje ugotovilo in ustrezno upoštevalo. Pritožbena navedba, da sodišče ni sledilo mnenju izvedenk, pa ni utemeljena. Pritožnica izvedensko mnenje povzema delno (le tisti del, ki ga je pritožbeno sodišče v prejšnji točki obrazložitve sklepa povzelo v oklepaju), sodišče prve stopnje pa ga je razumelo in povzelo celovito (torej tudi nadaljevanje in končni zaključek).

16. Res sta izvedenki menili, da bi bilo smiselno širitev stikov preizkusiti, a hkrati opozorili, da je v največjo korist otroka, da se sodni postopek čim prej konča. Tudi pritožbeno sodišče zato soglaša z8 odločitvijo sodišča prve stopnje, da stike uredi s končno odločbo, ne z začasno odredbo. Podaljševanje postopka ne bi bilo v A. korist, tako kot niso (bili) postopki, ki so tekli in tečejo med udeležencema od leta 2013 dalje.

17. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je predlagatelj starejšega sina D. že odtujil od nasprotne udeleženke, da je ves čas proaktiven v iskanju in potrjevanju morebitnih materinih negativnih ravnanj, da ne zmore upoštevati informacij, ki niso skladne z njegovimi prepričanji, in izkazuje pomanjkanje razumevanja škodljivosti odklanjanja matere s strani starejšega sina, pa tudi (na izvedenskem mnenju temelječa) ugotovitev, da je (očetovo) odtujevanje, ki se kaže tudi pri A., oblika psihične zlorabe otroka, pa pokažejo, da je obseg stikov, kakršnega je določilo sodišče, v dani situaciji največji možen. Pritožbeni očitek predlagatelja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o stikih med prazniki in obrazložilo tega dela odločitve torej ni na mestu. Pritožbeno zavzemanje predlagatelja za širši obseg stikov pa ni utemeljeno.

18. Pritožbeni razlogi niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbi v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe (na primer o tem, kako so potekali stiki pod nadzorom v letu 2019; o tem, kdo od udeležencev več prispeva h konfliktu in obremenjevanju otroka) višje sodišče ne odgovarja, saj niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_O pritožbi zoper sklep II N 150/2020-109 s 13. oktobra 2022_

19. S tem sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za klinično psihologijo odmerilo 2.293,48 EUR nagrade in stroškov za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.

20. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Višje sodišče naj stroške ustrezno zniža ali pa sklep vsaj razveljavi. Pravno odločilne pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

21. Nasprotna udeleženka in izvedenka na pritožbo nista odgovorili.

22. Pritožba ni utemeljena.

23. Izpodbijani sklep vsebuje (glede na pomembnost odločitve) primerne in povsem zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus.

24. Mnenje (četudi zapisano v skupnem elaboratu) izvedencev dveh različnih strok terja priznanje nagrade za delo obema izvedencema. Za drugačno pritožbeno zavzemanje ni zakonske podlage, v takšnem primeru gre za delo izvedencev dveh strok, le zapisano v enem mnenju.

25. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka pregledala sodni spis s prilogami. Spis je imel ob izdelavi mnenja 250 listovnih številk, priloge predlagatelja so bile popisane z 20 številkami (pri čemer večina vsebuje več strani), prilog nasprotne udeleženke je bilo nekaj manj, prilog sodišča (C) pa še več. Pritožbena navedba, da ni jasno, koliko strani je izvedenka sploh preštudirala, torej ne drži.9 Ker priznana nagrada za študij spisa ustreza že pri spisih, ki vsebujejo od 201 (do 500) strani, je pritožbena graja odmere neutemeljena.

26. Iz izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, katera je dodatna dokumentacija, ki jo je študirala izvedenka – gre za poročilo šole. Pritožnik niti ne navede, da bi bilo poročilo šole že v spisu, zato pritožbeno preizpraševanje, kje je podlaga za priznanje nagrade za študij dodatne dokumentacije, ni razumljivo.

27. Ob tem, ko pritožnik niti ne trdi, da izvedenka ne bi opravila peturne obravnave matere, skoraj šesturne obravnave očeta ter dve in pol urne obravnave otroka, ni jasno, kam merijo pritožbene navedbe, da izvedenka ni izkazala, da so obravnava in pogovori res terjali toliko časa. Koliko časa naj bi trajali pregledi in pogovori, pritožnik10 niti ne pojasni; kako naj bi bila dolžna izvedenka po njegovem prepričanju izkazovati čas trajanja obravnav, tudi ne. Kaj kaže na to, da bi bilo sploh mogoče obravnavo opraviti hitreje in da je bila opravljena hitreje, pritožnik torej ne obrazloži; navedbe o prekrivanju pregledov pa so tudi nejasne. Dvoma v ugotovitve sodišča prve stopnje o trajanju obravnave udeležencev postopka tako pritožnik ni uspel vzpostaviti.

28. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da gre za izjemno zahtevno mnenje pojasnilo z upoštevanjem teže, kompleksnosti ter zapletenosti strokovnih vprašanj, okoliščine, da je izvedenkino delo terjalo dodaten študij tuje literature, saj se pri otroku prepletajo znaki odtujevanja in travme; obsežen je bil še posvet z izvedenko psihiatrične stroke, obsežna je tudi dokumentacija. Oceno mnenja kot izjemno zahtevnega pritožnik graja brez vsake argumentacije, z golim nestrinjanjem; s tem pa prepričljive odločitve sodišča prve stopnje ne uspe izpodbiti.

29. Pravna podlaga za priznanje 50 % povečanja plačila za delo v okviru deficitarnega področja je, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v 47.a členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. To, ali so udeleženci postopka krivi za to, da v Sloveniji primanjkuje izvedencev klinične psihologije, za odmero nagrade ni odločilno. Upoštevanje deficitarnosti področja izvedenstva pri odmeri nagrade pa tudi ne nasprotuje ustavi ali zakonu.

30. Tudi pravno podlago za odmero potnih stroškov je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, ko je priznalo 13,48 EUR potnih stroškov. Ob tem, ko je jasno, da izvedenka pregledov ni opravila doma, je nerazumljivo stališče, da ji ti stroški ne pripadajo.

31. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep potrdilo.

_O pritožbi zoper sklep II N 150/2020-108 s 13. oktobra 2022_

32. S tem sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki medicinske stroke, specialistki psihiatrije, odmerilo 888 EUR nagrade in stroškov za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.

33. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Višje sodišče naj predlog izvedenke za povračilo stroškov zavrne oziroma stroške ustrezno zniža ali pa sklep razveljavi. Pravno odločilne pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

34. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila. Izvedenka pa v odgovoru opisuje psihiatrični aspekt intervjuja in pojasnjuje, v čem je drugačen od klinično psihološkega dela. Pojasnjuje tudi, zakaj in v čem je bilo izvedensko mnenje izredno zahtevno.

35. Pritožba ni utemeljena.

36. Tudi ta sklep vsebuje pomembnosti odločitve primerne in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus. Pritožbeno stališče, da bi morali biti stroški obeh izvedenk odmerjeni z enim sklepom, je očitno napačno. Lahko bi sicer bili, a odmera v dveh sklepih ne predstavlja kršitve določb postopka ali materialnega prava. Podlage za zniževanje nagrade, ker sta izvedensko mnenje s področja različnih strok izdelali dve izvedenki, kot je bilo že pojasnjeno, ni.

37. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenka pregledala sodni spis s prilogami. Spis je imel ob izdelavi mnenja 250 listovnih številk, priloge predlagatelja so bile popisane z 20 številkami (večina vsebuje več strani), prilog nasprotne udeleženke je bilo nekaj manj, prilog sodišča (C) pa še več. Pritožbena navedba, da ni jasno, koliko strani je izvedenka sploh preštudirala, torej ne ustreza resnici. Ker priznana nagrada za študij spisa ustreza že pri spisih, ki vsebujejo od 201 (do 500) strani, pritožbena graja odmere ni utemeljena.

38. Ker pritožnik ne trdi, da izvedenka pregledov matere, očeta in otroka ne bi opravila, nagrada za pregled v trajanju do ene ure pa je najnižja možna, navedbe o trajanju posamezne obravnave za odločitev niso pravno pomembne.

39. Oceno, da gre za izjemno zahtevno mnenje, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu utemeljilo s pojasnilom, da je izvedenka odgovorila na pet kompleksnih in zahtevnih vprašanj, za odgovore na vprašanja (ker se zaradi prepletanja procesov odtujevanja, navezanosti in psihološke škode pri otroku, povezane z dolgoletno visoko družinsko konfliktnostjo) potrebovala subspecialno znanje družinske dinamike, obsežne pa so bile tudi konzultacije z izvedenko kliničnopsihološke stroke. Oceno mnenja kot izjemno zahtevnega pritožnik graja brez vsake argumentacije, z golim nestrinjanjem; s tem pa prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje ne uspe izpodbiti.

40. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep potrdilo.

_O pritožbi zoper sklep II N 150/2020-125 z 10. novembra 2022_

41. S tem sklepom je sodišče prve stopnje sodni izvedenki za klinično psihologijo odmerilo 641,78 EUR nagrade in stroškov za ustno podajanje11 izvedenskega mnenja.

42. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Višje sodišče naj stroške ustrezno zniža ali pa sklep vsaj razveljavi. Pravno odločilne pritožbene navedbe bodo predstavljene v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

43. Nasprotna udeleženka in izvedenka na pritožbo nista odgovorili.

44. Pritožba ni utemeljena.

45. Očitna pisna pomota v izreku sklepa ob tem, ko iz obrazložitve jasno izhaja, da so odmerjeni stroški za ustno podajanje mnenja na naroku 27. 10. 2022, ni razlog, ki bi terjal razveljavitev sklepa. Pritožbena navedba, da izvedenka ni izdelala n0vega pisnega mnenja, je nerelevantna.

46. Tudi ta izpodbijani sklep vsebuje primerne in povsem zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njegov preizkus. Pritožbeno stališče, da pri odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne zadošča zgolj sklicevanje na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, je nepotrebno, saj se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni le sklicevalo na predpis. Obrazložilo je, za katera opravila je odmerilo nagrado (priprave na ustno podajanje mnenja, čakanje na narok, sodelovanje na naroku in čas potovanja na sodišče), katere materialne stroške je priznalo (potni stroški), v kakšni višini in na kakšni podlagi. Vse postavke so obrazložene tako, da jih je ob uporabi materialnega prava in podatkov v sklepu ter spisu mogoče preizkusiti.

47. Pravna podlaga za priznanje 50 % povečanja plačila za delo v okviru deficitarnega področja je, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v 47.a členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. To, ali so udeleženci postopka krivi za to, da v Sloveniji primanjkuje izvedencev klinične psihologije, za odmero nagrade ni odločilno.

48. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbe v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep potrdilo.

_Še o stroških_

49. Na podlagi 101. člena ZNP-1 udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Takšno odločitev utemeljuje neuspeh obeh v pritožbenem postopku, poleg tega pa okoliščina, da je šlo za postopek za varstvo koristi skupnega mladoletnega otroka; procesna ravnanja in racionalnost strank, obseg njunih stroškov in druge odločilne okoliščine pa tudi niso takšne, da bi terjale, da kdo od njiju prevzame večje ali celo celotno breme postopka.

1 Prim. sklep VSL II Cp 997/2022. 2 Prim. tudi sklepe VSL II Cp 2769/2015, II Cp 40/2021 in VDSS Psp 188/2019. 3 Skladno torej s Smernicami za sodnoizvedensko kliničnopsihološko delo na področju starševstva in skrbništva Zbornice kliničnih psihologov Slovenije. 4 V skladu z zahtevami, predstavljenimi v odločbi VS RS II Ips 772/2005. 5 Ki bi lahko ponovila isto metodo dela. 6 Ki niti nista klinična psihologa ali psihiatra. 7 Tako: Zobec, J., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 497 in sodba VS RS II Ips 437/2002. 8 V 29. točki obrazložitve sklepa ustrezno obrazloženo. 9 Tudi sicer pa štetje strani spisa ni bistvo izvedenskega mnenja. 10 Vsaj zase bi lahko to zelo natančno vedel. 11 Zapis pisno izvedensko mnenje v izreku sklepa je očitna pisna pomota.