2. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Severja iz Ljubljane na seji dne 2. marca 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 171. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01, 55/03, 110/03 – ur.p.b., 42/04 in 104/04 – ur.p.b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 171. člen Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan), ki ureja nadzor Banke Slovenije nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje Banke Slovenije. Izpodbijani člen med drugim določa, da izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo pravne osebe (peti odstavek 171. člena ZBan), pri kateri se opravlja nadzor, če ta oseba ne ravna po odredbi, s katero Banka Slovenije naloži prenehanje opravljanja bančnih storitev, za katerih opravljanje ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije (drugi odstavek 171. člena ZBan).

2.Pobudnik navaja, da je bil zakoniti zastopnik Zadruge S, z.b.o., Ljubljana – v stečaju in da je stečajni upravitelj zoper njega vložil odškodninsko tožbo. Po mnenju pobudnika je pri izpodbijani določbi sporno, da sta Banka Slovenije in kasneje Vrhovno sodišče razlagala peti odstavek 171. člena ZBan v zvezi z drugim odstavkom tega člena tako, da je v primeru, če subjekt nadzora ne izpolni odredbe Banke Slovenije v kateremkoli delu, torej tudi v delu, v katerem mu je naloženo poročanje Banki Slovenije, posledično mogoča prisilna likvidacija subjekta nadzora. Meni, da je izpodbijana določba v skladu z Ustavo le, če se peti odstavek 171. člena ZBan razlaga tako, da je mogoča prisilna likvidacija le, kadar subjekt nadzora ne ravna v skladu z odredbo Banke Slovenije na način, da ne preneha opravljati bančnih storitev. Uporaba tako stroge sankcije, kot je prisilna likvidacija zaradi kakršnekoli kršitve odredbe Banke Slovenije, torej tudi za neporočanje Banki Slovenije kot v primeru Zadruge S, naj bi bila v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave). ZBan naj bi tudi v primeru prisilne likvidacije po 171. členu izključeval možnost preverjanja sodišča, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno likvidacijo tako kot v primeru stečaja banke (drugi odstavek 164. člena ZBan). Poleg tega naj bi izključeval možnost pritožbe zoper sklep o začetku prisilne likvidacije (smiselno tretji odstavek 164. člena ZBan), posebno sodno varstvo po 188. členu ZBan pa naj bi bilo za subjekt nadzora neučinkovito. Zato naj bi bil 171. člen ZBan v neskladju s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) in s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

B.

3.Pobudnik 171. členu ZBan, za katerega predlaga oceno ustavnosti, očita neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pri tem se sklicuje na stališče, ki naj bi ga glede razlage te določbe sprejelo Vrhovno sodišče v sodbi, s katero je zavrnilo tožbo Zadruge S zoper odločbo Banke Slovenije o ugotovitvi, da obstoji razlog za njeno likvidacijo. Iz tega izhaja, da pobudnik nasprotuje razlagi izpodbijane določbe v njegovem primeru. Ker vprašanja pravilnosti uporabe zakona v konkretnem primeru ni predmet presoje Ustavnega sodišča v postopku ocene skladnosti predpisa z Ustavo, je Ustavno sodišče očitek o neskladnosti izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave zavrnilo.

4.Pobudnik navaja tudi, da je izpodbijana določba 171. člena ZBan v neskladju s 23. in s 25. členom Ustave, ker naj bi sodno varstvo zoper odločbo Banke Slovenije ne bilo učinkovito. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003 (Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 86).

5.V primeru stečaja banke ali hranilnice Banka Slovenije najprej izda odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka (162. člen ZBan). Po izdaji pisnega odpravka odločbe o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka je Banka Slovenije dolžna vložiti predlog za začetek stečajnega postopka in mu priložiti odločbo o prenehanju banke (prvi odstavek 164. člena ZBan). Sodišče je dolžno na predlog Banke Slovenije izdati sklep o začetku stečajnega postopka brez ponovnega preizkusa pogojev za začetek stečajnega postopka (drugi odstavek 164. člena ZBan). Zoper sklep sodišča ni pritožbe. Sodišče, ki je pristojno za začetek stečajnega postopka, pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, ne preverja, ali so ugotovitve Banke Slovenije v odločbi o prenehanju banke oziroma hranilnice pravilne oziroma ali je odločba zakonita. Tega tudi ne preverja pritožbeno sodišče, saj je pritožba izključena. Zoper odločbo Banke Slovenije o ugotovitvi obstoja pogojev za uvedbo stečajnega postopka pa je dovoljena posebna tožba, ki se vloži na Vrhovno sodišče (prvi odstavek 177. člena v povezavi s 185. členom ZBan). Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka, je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov (četrti odstavek 188. člena ZBan). O pravilnosti ugotovitev Banke Slovenije oziroma o zakonitosti odločbe o prenehanju banke oziroma hranilnice odloča Vrhovno sodišče izven stečajnega postopka.

6.V primeru nadzora druge osebe ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravlja bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije, izda Banka Slovenije najprej odredbo, s katero ji naloži, naj preneha z opravljanjem teh storitev (drugi odstavek 171. člena ZBan). Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po tej odredbi, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe. Na podlagi dokončne odločbe začne pristojno sodišče na predlog Banke Slovenije postopek likvidacije (sedmi odstavek 171. člena ZBan). Tudi zoper odločbo Banke Slovenije o začetku prisilne likvidacije je dovoljena posebna tožba, ki se vloži na Vrhovno sodišče (184. člen ZBan). Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti tej odločbi, je dovoljena pritožba, o kateri odloča Vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov (četrti odstavek 188. člena ZBan).

7.Z odločbo, na katero se sklicuje pobudnik, je Ustavno sodišče res presojalo skladnost ureditve stečaja bank z Ustavo. Tako je odločilo, da določbe 160. člena, drugega in tretjega odstavka 164. člena ter prvega in drugega odstavka 188. člena ZBan niso v neskladju z Ustavo. Ker sta postopka stečaja bank na eni strani in prisilne likvidacije druge osebe, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravlja bančne storitve, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Banke Slovenije, na drugi strani, enaka, pobudnik pa ne dodaja ničesar, česar ne bi Ustavno sodišče presojalo že pri odločanju v citirani zadevi, kjer je izpodbijane določbe presojalo tudi iz vidika 23. in 25. člena Ustave, je tudi očitek o neskladju 171. člena ZBan s 23. in 25. členom Ustave neutemeljen.

8.Pobuda je glede na navedeno očitno neutemeljena, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno, se ni spuščalo v vprašanje pobudnikovega pravnega interesa.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj