Jedro

Že iz omenjene zakonske določbe 2. člena ZAgrS dovolj jasno izhaja, da je pogoj za uporabo določb ZAgrS tudi ta, da je na podlagi ZPVAS ponovno vzpostavljena in organizirana agrarna skupnost vpisana v register agrarnih skupnosti, kot ga (v 15. členu) predvideva ZAgrS. Če pogoj vpisa v register ni izpolnjen, uporaba določb ZAgrS v posameznem primeru (kar velja seveda tudi glede vprašanj povezanih z dedovanjem) ne pride v poštev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju z dne 5. 12. 2016: - ugotovilo, da spadajo v zapuščino premoženjske pravice v naravi na nepremičninah parc. št. 727/1, 663/0, 727/12, 742/0, 673/0 k. o. X do 1/6, ki so na podlagi odločbe RS, Upravne enote X, Oddelek za KGP z dne 2. 8. 2002, št. 321-389/92, zaznamovane kot last Vaške skupnosti V. (točka I/1 izreka), - ugotovilo, da so zakoniti dedni upravičenci M.S., V.K., V.T., Š.R., M.U., A.J., A.A., I.V. in P. V. (točka I/2 izreka), - za prevzemnico premoženjskih pravic v naravi razglasilo zakonito dedinjo Š.R., za nujne dediče pa M.S., V.K., V.T., z nujnim deležem vsakega do 1/24, M.U. z nujnim deležem do 1/8 in A.A. ml. z nujnim deležem 1/32 (II. točka izreka), - odločilo, da je dolžna Š.R. v roku enega leta nujnim dedičem izplačati denarno vrednost nujnega deleža zapuščine, in sicer M.S., V.K. in V.T. vsakemu po 207,00 EUR, M.U. v znesku 621,00 EUR in A.A. ml. v znesku 155,25 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje V.K. Navaja, da sodišče prve stopnje za odločitev ne bi smelo uporabiti določil 49. in 50. člena ZAgrS. V nadaljevanju izpostavlja, kaj ZAgrS določa v prvem odstavku 2. člena. Da se agrarna oziroma vaška skupnost šteje za organizirano po določbah ZAgrS, morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer da je agrarna oziroma vaška skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana po določbah ZPVAS ter da je vpisana v register na podlagi določil ZAgrS. To pa za Vaško skupnost V. ne velja, saj nikoli ni bila vpisana v register na podlagi določil ZAgrS. Kljub temu, da sodišče tega ni preverjalo, je glede dedovanja predmetne zapuščine uporabilo določila 49. in 50. člena ZAgrS. V nadaljevanju pritožnik navaja, kaj določa 59. člen ZAgrS. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 8. člen ZPVAS, ki določa, da lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. Poudarja, da je sam član Vaške skupnosti V., kar izhaja tudi iz članskega imenika, ki ga je predložil na naroku dne 28. 11. 2016. 3. Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V prvem odstavku 2. člena ZAgrS1 je agrarna skupnost opredeljena kot skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi ZPVAS2 in ki je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena ZAgrS. Že iz omenjene zakonske določbe (kot to upravičeno izpostavlja pritožba) dovolj jasno izhaja, da je pogoj za uporabo določb ZAgrS tudi ta, da je na podlagi ZPVAS ponovno vzpostavljena in organizirana agrarna skupnost vpisana v register agrarnih skupnosti, kot ga (v 15. členu) predvideva ZAgrS. Če pogoj vpisa v register ni izpolnjen, uporaba določb ZAgrS v posameznem primeru (kar velja seveda tudi glede vprašanj povezanih z dedovanjem) ne pride v poštev.3

6. Z ozirom na to, da sodišče prve stopnje izpolnjenosti tega pogoja (za katerega pritožnik zatrjuje, da ni podan) ni preverjalo,4 tudi ni moč presoditi, ali je moč dednopravna vprašanja presojati ob upoštevanju (49. in 50. člena) ZAgrS (kot je to storilo zapuščinsko sodišče in čemur pritožnik nasprotuje). Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 163. členom ZD6 ). V njem naj zapuščinsko sodišče najprej ugotovi,7 ali so za uporabo ZAgrS izpolnjeni (vsi) pogoji. Če niso, bo moralo za presojo dedno-pravnih vprašanj uporabiti določbe drugih relevantnih zakonov.

1 Zakon o agrarnih skupnostih, Uradni list RS, št. 74/2015. 2 Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, Uradni list RS, št. 5/1994, s kasnejšimi spremembami. 3 Glej Andrej Hafner, Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2017, str. 27 in 33, kot tudi Točki 11.1. in (predvsem) 11.2. (stran 32) Priročnika za uporabo Zakona o agrarnih skupnostih (MKGP), Verzija 1, april 2016, ki so ga pripravili Gašper Cerar, Tine Premrl ter Andrej Hafner in ki je objavljen na spletni strani: www.mkgp.gov.si/.../Agrarne_skupnosti/ Prirocnik_za_uporabo_Zakona_o_agrarnih_skupnostih _... 4 Izpodbijani sklep namreč v zvezi s to okoliščino ugotovitev ne vsebuje. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami 7 In v svoji odločbi te ugotovitve seveda tudi obrazloži.