Jedro

Če je bila tožba zavržena zaradi priznanja terjatve v postopku prisilne poravnave, je šteti, da je tožeča stranka z zahtevkom uspela.

Če so pravdni stroški odmerjeni po sklepu o preizkusu terjatev, nanje potrjena prisilna poravnava ne učinkuje.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 174105/2013 z dne 6. 11. 2013 za glavnico v višini 380,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, navedenimi v izreku sklepa, ter tožbo v tem delu zavrglo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne pravdne stroške v višini 34,00 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper II. točko izreka sklepa vložila pravočasno pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da je odločitev sodišča prve stopnje o odmeri stroškov nejasna, nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo temelj za njihovo odmero, obrazložilo pa je tudi višino in v tej odločitvi sodišča prve stopnje ni najti nobenih nasprotij. V kolikor tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami meri na to, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi zavrženja tožbe odločiti o pravdnih stroških tako, da bi jih morala tožeča stranka povrniti toženi stranki, pa višje sodišče pojasnjuje, da je v konkretni situaciji treba upoštevati, da se v obeh postopkih (tako pravdnem, kot v postopku prisilne poravnave) odloča o obstoju iste terjatve tožeče stranke in je zato šteti, da je tožeča stranka z zahtevkom uspela. Zaradi koncentracije obravnavanja terjatev se v postopku prisilne poravnave (po volji zakonodajalca) obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper dolžnika. Zato je mogoče priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje dolžnika oz. upravitelja v postopku prisilne poravnave, ki prizna terjatev (hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov) enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi odločeno z učinkom pravnomočnosti brez vsebinskega obravnavanja. Celovit pogled tako pokaže, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave, v tej pravdi uspela z zahtevkom zoper toženo stranko. Tožeča stranka je torej upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka (prim. tudi VSL sklep I Cpg 646/2012 z dne 2. 10. 2013).

5. Tožeča stranka je do pravdnih stroškov upravičena v polni višini. Terjatev iz tega naslova je namreč nastala šele z izpodbijano sodno odločbo in zato nanjo potrjena prisilna poravnava ne učinkuje (prim. VSL sklep I Cpg 1152/2013 z dne 28. 1. 2014, to smiselno izhaja tudi iz VSL sodba II cpg 684/2013 z dne 26. 5. 2014 in VSL sodba II Cpg 1323/2013 z dne 8. 1. 2015).

6. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere glede na drugi odstavek 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).