Jedro

Zakonsko besedilo je jasno in v tem primeru z analogijo, na katero se sklicuje tožnica, svakinje ni mogoče uvrstiti v krog upravičenih oseb, v katerem se nahajajo družinski člani umrlega, kot so navedeni v četrtem odstavku 34.a člena ZSVarPre. Ker je zakonsko besedilo jasno, uporaba analogije ni utemeljena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbi Centra za socialno delo A. št. ... z dne 13. 5. 2025 in št. ... z dne 13. 5. 2022 ter odločbi toženca št. ... z dne 20. 8. 2025 in št. ... z dne 20. 8. 2025. Nadalje je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve ustavnih pravic iz 14. in 23. člena Ustave RS. V pritožbi navaja, da je bila skrbnica za posebni primer in hkrati družinski član pokojnice. Toženka je prestrogo razlagala določbo 34.a člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre).1 Tožnica je namreč s pokojnico živela v skupnem gospodinjstvu, zanjo je skrbela in ji nudila varstvo in vsakodnevno oskrbo. Ob uporabi analogije bi tudi svakinja pokojnice bila upravičena do zahtevanih socialnih prejemkov, če jih nečak (sin tožnice) ni uveljavljal kot edini dedič po zapustnici. Sodišče prve stopnje se je zmotno postavilo na stališče, da v tem primeru analogije ne more uporabiti. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo ustavnih določb, ki jih v pritožbi omenja tožnica.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 20. 8. 2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 13. 5. 2025. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil vlogo tožnice za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči pri kritju stroškov pogreba. Nadalje je presojalo tudi drugostopenjsko odločbo z dne 20. 8. 2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 13. 5. 2025, s katero je prvostopenjski organ zavrnil tožničino vlogo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je tožnica 24. 2. 2025 pri CSD vložila vlogo za izredno denarno socialno pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana. Iz vloge in iz tožbenih navedb izhaja, da pravico uveljavlja kot svakinja pokojne B. B. Bila je tudi skrbnica pokojne B. B.

7.ZSVarPre v 34.a členu določa, da se, ne glede na določbe tega poglavja družinskemu članu umrlega kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. V četrtem odstavku pa je opredeljeno, kdo šteje za družinskega člana umrlega. Kot družinski član šteje zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma oseba, s katero je umrli živel v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje in sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki in vnukinje.

8.Zakon med družinske člane ne šteje svakinje. Zakonsko besedilo je jasno in v tem primeru z analogijo, na katero se sklicuje tožnica, svakinje ni mogoče uvrstiti v krog upravičenih oseb, v katerem se nahajajo družinski člani umrlega, kot so navedeni v že omenjenem četrtem odstavku 34.a člena ZSVarPre. Na odločitev tudi ne vpliva sklicevanje tožnice, da je bila skrbnica za pokojno B. B., kajti zakon skrbniku ne daje nobene pravne podlage, da bi uveljavljal izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana.

9.Enako velja tudi za priznanje pravice do posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. V prvem odstavku 34.b člena ZSVarPre je določeno, da se ne glede na določbe tega poglavja družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči, dodeli izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več, kot znašajo stroški pogreba. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da je do pravice iz prvega odstavka 34.b člena upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno varstvenih pravic po tem zakonu ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke, in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegel z zakonom določene višine za samsko osebo oziroma za družino. V tretjem odstavku so določeni družinski člani umrlega, med katere štejejo osebe, kot so bile že omenjene, v okviru uveljavljanja pravice do izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (četrti odstavek 34.a člena ZSVarPre).

10.Tudi v tem primeru do navedene pravice ni upravičena svakinja. Prav tako za priznanje pravice ni odločilno, da je bila tožnica skrbnica pokojne B. B.

11.Ker je zakonsko besedilo jasno, uporaba analogije ni utemeljena. Sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že toženka, sta navedene določbe pravilno uporabili. Ker tožnica ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, je sodišče tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

12.Glede na navedeno je pritožbe na sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13.Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 2/2004.