Jedro

Podatek o lastništvu tretjih oseb na nepremičnini je osebni podatek. Geodetska uprava je glede podatkov o stvarnih pravicah na nepremičnini le uporabnik podatkov in ne upravljalec.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 792/98-12 z dne 9.3.2000 se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 - ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke in ji vrnilo zadevo v ponovni postopek. Tožena stranka je s svojo odločbo na pritožbo tožeče stranke sklep Območne geodetske uprave L., Izpostave K., z dne 22.10.1997 o zavrnitvi zahteve za izdajo posestnega lista, odpravila in odločila, da se zahteva za izdajo posestnega lista za parc. št. 1754 in 172 k.o. B.L. (ki jo je vložila tožeča stranka po pooblaščenem odvetniku) zavrže. V obrazložitvi sodišče povzema navedbe tožene stranke, da je zemljiški kataster uradna evidenca o označbi, legi, obliki, površini in vrsti rabe posameznih zemljišč in se zato v skladu z 22. členom Zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76, 42/86, 5/90, RS št. 17/91, 13/93, 66/93 - ZGS) lahko izdajajo strankam le ti podatki. Podatki o lastnikih zemljišč, ki so evidentirani v zemljiškem katastru, so osebni podatki in so kot taki varovani z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90, 19/91 - ZVOP). Uradne podatke o lastništvu nepremičnine lahko da le zemljiška knjiga, od katere prevzema te podatke tudi zemljiški kataster, ki jih evidentira samo zaradi povezave z zemljiško knjigo. Zato bi bilo izdajanje teh podatkov s strani zemljiškega katastra za druge namene ali nepooblaščenim osebam po mnenju tožene stranke v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in s tem v nasprotju z 38. členom Ustave. Organ, pristojen za zemljiški kataster, namreč ni upravljalec zbirke osebnih podatkov lastnikov zemljišč v smislu 2. odstavka 10. Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93-ZOdv), ampak le uporabnik teh podatkov, zato podatkov o lastnikih zemljišč ne sme posredovati drugim osebam. Ker ni bilo pogojev za uvedbo postopka, bi prvostopni organ vlogo stranke moral s sklepom zavreči in ne zavrniti, zato je tožena stranka sklep organa prve stopnje odpravila in zahtevo strank zavrgla.

Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, to je določbe ZVOP, ko je razložila, da geodetska uprava ni upravljalec podatkov o lastništvu nepremičnin in da zato le-teh ni pooblaščena posredovati odvetniku tožeče stranke. Po določbi 5. člena ZGS so podatki načrtov, katastrov in drugih evidenc geodetske službe javni, če ni z zakonom ali drugim predpisom za posamezne podatke drugače določeno. Drugače - v smislu posebnega varstva določa ZVOP glede osebnih podatkov, to je podatkov, ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. V obravnavanem primeru gre za pridobitev oziroma posredovanje podatkov o lastništvu tretjih oseb na nepremičninah in s tem tudi po presoji sodišča prve stopnje za pridobitev oziroma posredovanje podatkov, ki sodijo med njihove osebne podatke in torej niso javni. Vendar pa tožena stranka nima prav, ko je zahtevo tožeče stranke oziroma njenega odvetnika zavrgla, ker naj bi prvostopni organ ne bil upravljalec podatkov, ki jih tožeča stranka zahteva. Za razmejitev upravljalca zbirke podatkov od njenega uporabnika je glede na določbe 4. in 5. točke 5. člena ZVOP bistvena razlika v vodenju evidence o osebnih podatkih in v ustreznem pooblastilu zanjo.

Subjekt, ki podatkov ne zbira v smislu vodenja evidence in (ali) takega pooblastila nima, je lahko zgolj uporabnik. Tisti, ki evidenco vodi in ki ima tudi pooblastilo za njeno vodenje, pa ima lastnost in položaj njenega upravljalca. Pri tem način zbiranja osebnih podatkov ni odločilnega pomena. V načelu se osebni podatki sicer zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, vendar pa ZVOP v 2. odstavku istega 7. člena določa, da lahko zakon določi, da se osebni podatki zbirajo tudi od drugih oseb ali pridobivajo iz že obstoječih zbirk podatkov. Iz citirane zakonske ureditve tudi logično izhaja, da je lahko upravljalcev zbirk istih osebnih podatkov več in da ne šteje za upravljalca lahko zgolj tisti, ki pridobiva podatke izvorno, kot to po presoji sodišča napačno razlaga tožena stranka. V zemljiškem katastru kot eni od evidenc geodetske službe, se evidentirajo podatki o zemljiščih. Evidentirajo se tisti, ki so taksativno našteti v 1. členu Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93 - ZZKat). Med njimi so na prvem mestu (prva alinea) podatki o nosilcih stvarno-pravnih pravic na zemljiščih. V nadaljnjem zakonskem besedilu (5. člen) je določeno, kateri subjekti se evidentirajo v katastru kot nosilci stvarno - pravnih pravic na posameznih zemljiščih (lastniki oziroma imetniki pravice uporabe) in na kateri podlagi (na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča). V zvezi z vzdrževanjem zemljiškega katastra je še predpisano, da so sodišča dolžna sproti pošiljati pristojnemu geodetskemu organu sklepe in druge akte, s katerimi odločajo o spremembi lastnika oziroma uporabnika zemljišča (25. člen). Ti podatki o lastništvu zemljišč se po navedenem, poleg ostalih podatkov, evidentirajo oziroma vodijo v zemljiškem katastru po zakonskem pooblastilu, zato ima subjekt, ki opravlja zadeve zemljiškega katastra, po presoji sodišča prve stopnje lastnost njihovega upravljalca iz 4. točke 5. člena ZVOP in ne le uporabnika. Kolikor upravljalec - pristojni upravni organ za geodetske zadeve pridobiva podatke o lastništvu iz že obstoječih zbirk podatkov (zemljiške knjige) to po že povedanem ni odločilno. Sicer pa je ureditev po ZZKat tudi v tem delu skladna z ZVOP, saj je izrecno določeno, izključno na podlagi katerih podatkov se lastniki oziroma uporabniki zemljišč lahko vpisujejo in na kakšen način se evidence o nosilcih stvarno-pravnih pravic vzdržujejo.

Tožena stranka se v pritožbi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje. Sklicuje se na 38. člen Ustave. ZVOP, ki v 10. členu določa, da sme upravljalec zbirke podatkov posredovati osebne podatke drugim uporabnikom samo, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne zahteve ali privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Uporabnik podatkov, dobljenih podatkov ne sme posredovati drugim osebam, uporablja pa jih lahko samo za namen, določen v skladu z zakonom. Zemljiški kataster in zemljiška knjiga sta ločeni uradni evidenci, v zemljiškem katastru se evidentirajo podatki o zemljiščih, v zemljiški knjigi pa se zbirajo podatki o stvarnih pravicah na nepremičninah. Evidenci sta ločeni, tako da je zemljiški kataster v pristojnosti izvršilne veje oblasti, zemljiška knjiga pa v pristojnosti sodne veje oblasti. Iz pristojnostne razdelitve izhaja tudi uporaba predpisov, na podlagi katerih se ti evidenci vzpostavita, vodita in vzdržujeta. Za zemljiški kataster se uporabljajo pravila upravnega postopka, za zemljiško knjigo pa pravila nepravdnega sodnega postopka. Po 1. odstavku 10. člena ZOdv so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. V poštev pridejo katerikoli podatki, razen osebnih podatkov, katerih posredovanje posebej ureja 2. odstavek navedenega člena. Po tej določbi so odvetniki od upravljalcev zbirk podatkov upravičeni zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebujejo za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Obveznost posredovanja teh podatkov je naslovljena na upravljalca zbirk podatkov (to so po ZVOP subjekti, ki so po zakonu ali na podlagi pisne privolitve posameznika pooblaščeni vzpostaviti, voditi, vzdrževati ali nadzorovati zbirko podatkov, ki vsebuje osebne podatke), predpisani so strožji pogoji za dostop do takih podatkov. Geodetska uprava glede podatkov o stvarnih pravicah na nepremičninah, ni upravljalec zbirke podatkov, temveč uporabnik teh podatkov s smislu 2. odstavka 10. člena ZVOP. Pooblastilo, dano odvetnikom v smislu 2. odstavka 10. člena ZOdv tožeči stranki ne omogoča, da bi si od uporabnika zbirke podatkov pridobila osebne podatke, podatke o stvarnih pravicah posameznika na napremičninah, kar osebni podatki nedvomno so. Prav tako pa uporabnik podatkov stori prekršek, če drugim osebam posreduje osebne podatke, ki mu jih je posredoval upravljalec zbirke podatkov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni.

Tožeča stranka in zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V zadevi ni spora, da je podatek o lastništvu tretjih oseb na nepremičnini, osebni podatek, kot ga opredeljuje 1. točka 5. člena ZVOP. Sporno pa je stališče, da je geodetska uprava glede podatkov o stvarnih pravicah na nepremičnini upravljalec in ne le uporabnik podatkov, kar pomeni, da teh osebnih podatkov ne sme posredovati drugim osebam.

Izhajajoč iz 38. člena Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov in prepoveduje njihovo uporabo v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, je odločilno, da sta zemljiška knjiga in zemljiški kataster ločeni evidenci, ki temeljita na različnih zakonih, ki jima določata različen namen zbiranja podatkov. Z ZZKat je določen namen zbiranja oziroma evidentiranja podatkov o zemljiščih, saj že 1. člen ZZKat določa, da se v zemljiškem katastru evidentirajo podatki o zemljiščih in nato našteva kateri so ti podatki. Namen Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95 - ZZK) pa je zbiranje podatkov o stvarnih pravicah na nepremičninah (1. člen ZZK). Čeprav je res, da se po zakonskem pooblastilu podatki o lastništvu zbirajo v obeh zbirkah, pa je vendar to zbiranje glede na njun zakonski namen različen. V ZZKat se podatki o lastništvu zbirajo le zaradi povezave s podatki o evidentiranju glede na parcele (4. člen ZZKat). Zato je ob upoštevanju namena ZZKat pravilno stališče tožene stranke, da geodetska uprava glede podatkov o stvarnih pravicah na nepremičninah ni upravljalec, ampak le uporabnik teh podatkov, ki jih zato ne sme posredovati drugim.

Glede na navedeno je tožena stranka s pravilno uporabo materialnega prava in razlogi, ki jih je s tem v zvezi navedla, pravilno zavrgla zahtevo tožeče stranke za izdajo posestnega lista, ker ni bilo pogojev za uvedbo postopka.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbo 4. točke 2. člena ZVOP (da je geodetska uprava upravljalec podatkov o lastništvu nepremičnin) je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.