Jedro

Temeljno pravilo za določitev krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je predpisano v prvem odstavku 26. člena ZKP; krajevno pristojno je praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Kraj storitve kaznivega dejanja pa je v skladu z ubikvitetnim pravilom tako v kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kot tudi v kraju, kjer je nastala ali naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica (19. člen KZ-1).

Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je v skladu z ustaljeno sodno prakso odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za sojenje v tej kazenski zadevi in da se bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopila Okrajnemu sodišču v Ormožu kot krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila okrajna državna tožilka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP, to je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in odloči, da je za sojenje v zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z zaključkom, da iz opisa dejanja v obtožnem predlogu izhaja, da naj bi obdolženka očitano kaznivo dejanje storila na škodo samostojne podjetnice z območja Kranja in je torej posledica nastala na območju tega sodišča, vendar pa da iz podatkov spisa izhaja, da ima obdolženka stalno prebivališče prijavljeno na naslovu A., kjer je tudi delovala, saj je naročilo oškodovanki posredovala po elektronski pošti. Glede na obdolženkino prebivališče je sodišče prve stopnje sprejelo tudi oceno, da bo Okrajno sodišče v Ormožu lažje izvedlo morebitni kazenski postopek.

5. Pritožnica takšni utemeljitvi upravičeno nasprotuje s sklicevanjem na določilo 26. člena ZKP in 19. člena KZ-1 ter pravilno ugotovitev, da je kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 dokončano tedaj, ko druga oseba v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti; kraj storitve kaznivega dejanja pa je tako tam, kjer je storilec spravljal drugega v zmoto ali ga je pustil v zmoti, kot tudi tam, kjer je drugi v posledici zmote kaj storil ali opustil v škodo svojega ali tujega premoženja.

6. Temeljno pravilo za določitev krajevne pristojnosti sodišča v kazenskem postopku je predpisano v prvem odstavku 26. člena ZKP; krajevno pristojno je praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno. Kraj storitve kaznivega dejanja pa je v skladu z ubikvitetnim pravilom tako v kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kot tudi v kraju, kjer je nastala ali naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica (19. člen KZ-1). Sodišče prve stopnje je, glede na določbo 19. člena KZ-1, nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka člena 26 ZKP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa, in s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, kar terja ugoditev pritožbi in razveljavitev napadene odločitve ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (določba tretjega odstavka člena 402 ZKP).

7. Za ugotovitev kraja storitve kaznivega dejanja je v skladu z ustaljeno sodno prakso odločilen opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu.1 Konkretni obtožni predlog obdolženki očita kaznivo dejanje goljufije, ki naj bi ga storila tako, da je od C. C., s. p., po elektronski pošti najela napihljiva igrala, pri čemer je C. C. zapeljala v zmoto, da je ta misleč, da gre za resno naročnico, ki bo naročeno plačala, napihljiva igrala po kurirju dostavila na dom dne 25. 5. 2023 in ji jih dala v uporabo do 29. 5. 2023, pri tem pa je obdolženka zamolčala, da je brezposelna, računa št. 2023-19 z dne 25. 5. 2023 v znesku 130,00 EUR z rokom plačila 30. 5. 2023 pa ni poravnala, saj takega namena ni imela že od vsega začetka, kar izkazujejo okoliščine iz nadaljnjega opisa dejanja. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožnici v ključnem delu njenih navedb, in sicer, da je po opisu kaznivega dejanja prepovedana posledica nastala v kraju B., kjer je zatrjevano sedež oškodovankine dejavnosti, kar terja zaključek, da je krajevno pristojno prav Okrajno sodišče v Kranju.

8. Pritožbeni senat ob tem dodaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno utemeljevalo tudi z razlogi za prenos krajevne pristojnosti po 35. členu ZKP; gre za poseben postopek, ki z izrekom izpodbijanega sklepa nima nič skupnega.

1 Prim. sklepe VSRS I Kr 54132/2018, z dne 10. 10. 2019, I Kr 52209/2016, z dne 21. 12. 2017, I Kr 6830/2017, z dne 28. 9. 2017 in druge.