Jedro

Po pregledu tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da v sporni zadevi ni šlo za nepopolno tožbo. Tožbo bi moralo sodišče vzeti v obravnavo, ne pa da je tožnika s sklepom pozivalo na njeno dopolnitev. Iz tožbe namreč povsem jasno izhaja, da tožnik tožbe ne vlaga zoper upravni akt in s tem torej ne uveljavlja priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru torej ni bilo nobene osnove, da je sodišče tožnika s sklepom še posebej pozivalo, da naj predloži dokončno odločbo, ki jo s tožbo izpodbija.

Iz vsebine tožbe izhaja, da je le-ta naperjena zoper toženo stranko, ki naj bi po navedbah tožnika z nepravilnimi postopki od leta 2017 dalje ustvarila podlago, ki naj bi tožniku preprečevala možnost za zaposlitev in ogrozila njegov socialni položaj. V tožbi opisuje kakšna naj bi bila škodljiva ravnanja tožene stranke ter da naj tožena stranka tudi prevzame odgovornost. Tožnik predlaga način povrnitve škode med drugim, da tožena stranka tožniku izplača mesečne rente v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji za čas od 20. 7. 2017 dalje. Tožnik je s tem v zvezi priložil tudi več listinskih dokazov.

Tožba tako izkazuje osnovne predpostavke za odškodninsko odgovornost. Razčiščevanje, ali so podani elementi odškodninske odgovornosti pa je stvar sodne presoje, torej vsebinske obravnave zadeve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nepopolno zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil dne 25. 3. 2021. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se predmetni sklep opira na neverodostojno vsebino sklepa št. IX Ps 406/2021 z dne 6. 4. 2021. Zoper navedeni sklep, kljub nestrinjanju, ni mogel vložiti pritožbe. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da naj bi manjkal ustrezni tožbeni zahtevek, nadalje, da naj bi manjkali dokazi, s katerimi bi se potrdila odgovornost tožene stranke in da naj bi manjkala odločba zaradi katere je bila tožba vložena. Tožnik navaja, da je predložil 71 strani dokazil. Tako v tožbi kot tudi v prilogah nič ne manjka, zato bi lahko sodišče brez težav izvedlo postopek. Če bi sodišče skrbno proučilo vsebino tožbe, bi bila povsem jasno razvidna utemeljenost tožbenega zahtevka za popravo storjene škode. V zadevi ne gre za ugotavljanje invalidnosti, temveč gre za to, da tožena stranka tožniku na ustrezen način popravi škodo iz razloga, ker mu je dolgoročno onemogočala možnost zaposlitve ter pridobitve zaslužka oziroma ni spoštovala sodne odločbe Delovnega in socialnega sodišča z dne 28. 1. 2019. Tožena stranka bi tako morala tožniku zagotoviti zaposlitev, v primeru pa, da mu je ne zagotovi, pa naj mu povrne škodo z izplačilom mesečnih rent v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji, od 20. 7. 2017 dalje. Višino minimalne plače pa lahko ugotovi sodišče samo. Skupen znesek bi lahko znašal med 18.000,00 EUR in 25.000,00 EUR. Glede dokazov, ki izkazujejo odgovornost tožene stranke tožnik navaja, da je k tožbi priložil priloge iz katerih je razviden kronološki potek dogajanja in potek kršitev tožnikovih pravic. Predmet tožbe tako ni odločba tožene stranke, temveč poprava škode. Z zavrženjem tožbe je sodišče prve stopnje kršilo 14. in 15. člen Ustave RS. Skladno z navedenimi določbami je namreč zagotovljeno sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da mu na podlagi 15. člena Ustave RS zagotovi izvedbo sodnega postopka zaradi poprave storjene mu krivice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1

5. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik 25. 3. 2021 vložil tožbo. Po pregledu tožbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pomanjkljiva in s tem nesposobna za obravnavo. Tožniku je s sklepom IX Ps 406/2021 z dne 6. 4. 2021 naložilo, da postavi tožbeni zahtevek o katerem bo sodišče odločalo (da navede katero odločbo izpodbija oziroma da izkaže predpostavke za odškodninsko odgovornost). Tožnik na poziv sodišča ni odgovoril, zato je sodišče z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

6. ZPP v drugem odstavku 105. člena določa, da morajo biti vloge razumljive ter obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Vloga mora biti lastnoročno podpisana. Če vsebuje izjava kakšno zahtevo, mora stranka v vlogi navesti dejstva, na katera jo opira in dokaze, kadar je to potrebno. V 180. členu pa je določena vsebina tožbe. Tako mora tožba poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga (105. člen ZPP) obsegati tudi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Za odločanje v socialnih sporih je bistven tudi 73. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1).2 Določeno je, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.

7. Po pregledu tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da v sporni zadevi ni šlo za nepopolno tožbo. Tožbo bi moralo sodišče vzeti v obravnavo, ne pa da je tožnika s sklepom pozivalo na njeno dopolnitev. Iz tožbe namreč povsem jasno izhaja, da tožnik tožbe ne vlaga zoper upravni akt in s tem torej ne uveljavlja priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru torej ni bilo nobene osnove, da je sodišče tožnika s sklepom še posebej pozivalo, da naj predloži dokončno odločbo, ki jo s tožbo izpodbija.

8. Iz vsebine tožbe izhaja, da je le-ta naperjena zoper toženo stranko, ki naj bi po navedbah tožnika z nepravilnimi postopki od leta 2017 dalje ustvarila podlago, ki naj bi tožniku preprečevala možnost za zaposlitev in ogrozila njegov socialni položaj. V tožbi opisuje kakšna naj bi bila škodljiva ravnanja tožene stranke ter da naj tožena stranka tudi prevzame odgovornost. Tožnik predlaga način povrnitve škode med drugim, da tožena stranka tožniku izplača mesečne rente v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji za čas od 20. 7. 2017 dalje. Tožnik je s tem v zvezi priložil tudi več listinskih dokazov.

9. Tožba tako izkazuje osnovne predpostavke za odškodninsko odgovornost. Razčiščevanje, ali so podani elementi odškodninske odgovornosti pa je stvar sodne presoje, torej vsebinske obravnave zadeve.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kot nepopolno zavrglo tožnikovo tožbo kršilo določbo petega odstavka 108. člena ZPP. Pritožbi tožnika je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004.