Jedro

Sodišče podatke o premoženjskem stanju stranke zaradi odločanja o predlagani taksni oprostitvi pridobiva tudi po uradni dolžnosti, vendar potrebuje za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, soglasje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 18. 4. 2017 za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

2. Tožnica v pritožbi navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče ugodi pritožbi in predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Navodila, na katera se sklicuje sodišče, nimajo pravne podlage v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), saj ta ne govori o soglasju, ki bi ga izrecno moral podati družinski član. ZST-1 v 12.a členu govori o tem, da sodišče po uradni dolžnosti pribavi podatke o materialnem stanju prosilca in družinskih članov. Nenazadnje pa je laično sestavljeno in podpisano izjavo mogoče šteti kot soglasje za dovoljenje o pribavi podatkov. Sodišče očitno namerava onemogočiti pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba sicer navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP, vendar pa iz njene vsebine izhaja, da uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Za odločitev relevantnih dejstev, to je, da sodišču po pozivu ni posredovala soglasja za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost in izjave o točnosti in popolnosti posredovanih podatkov, pritožnica ne izpodbija. Tudi nobene procesne kršitve pritožba ne navaja.

5. Materialno pravo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Podlaga za poziv tožnici, da predloži svoje soglasje in soglasje njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost ter izjavo, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, resnični, točni in popolni, za kar ona in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost, sta določili pete in šeste alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je na obe določili stranko opozorilo v pozivnem sklepu. Glede na to se pritožnica neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je bila njena vloga laična in bi zato sodišče moralo šteti, da je s podpisom dala privoljenje za pribavo podatkov. Sodišče sicer podatke o premoženjskem stanju stranke zaradi odločanja o predlagani taksni oprostitvi pridobiva tudi po uradni dolžnosti, vendar potrebuje za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, soglasje. Kakšne so pravne posledice neplačila dolžne sodne takse predpisuje zakon, zato so očitki sodišču, da skuša stranki odvzeti pravico do pritožbe, neutemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče še pripominja, da bi bil rezultat isti tudi, če bi sodišče predlog za taksno oprostitev obravnavalo vsebinsko. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu obrazložilo tudi, da glede na sicer nepopolne podatke o premoženjskem stanju tožnica do taksne oprostitve ne bi bila upravičena glede na višino dohodka, ki ga trenutno še redno prejema, in premoženje, ki ga imata v lasti z možem. Teh ugotovitev pritožba niti ne graja.

7. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).