Jedro

Dejstva, ki jih izkazuje obvestilo banke, pridobljeno po izdaji prvotne odmerne odločbe, so nova dejstva, obvestilo pa nov dokaz. Ker lahko to obvestilo pripelje do drugačne odločitve glede odmere davka od dobička iz kapitala po 58. členu ZDoh, je v obravnavanem primeru obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP podan, izpolnjeni pa so tudi pogoji za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti (tretji odstavek 267. člena in prvi odstavek 268. člena ZUP).

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11. 3. 2005, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep Davčnega urada N.m. z dne 20. 2. 2004. S slednjim je davčni organ po uradni dolžnosti uvedel obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 13. 11. 2003, s katero je bilo odločeno, da se revidentu davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu za leto 2002 ne odmeri. Obnova je bila uvedena zaradi razlogov po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, tožbene ugovore pa zavrača kot neutemeljene.

3. V reviziji (prej pritožbi) revident uveljavlja kršitve materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje oziroma v zadevi odloči samo. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi gre za uvedbo obnove postopka odmere davka od kapitala. V zadevi ni sporno, da je davčni organ dne 22. 1. 2004 s strani banke prejel obvestilo (fotokopijo virmanskega naloga), iz katerega je razvidno, da je revidentov sin na revidentov račun nakazal 84.000.000,00 SIT, tudi v reviziji pa ostaja sporno, ali omenjeno obvestilo predstavlja obnovitveni razlog v smislu 1. točke 260. člena ZUP.

9. V skladu s 1. točko 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

10. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča izkazuje obvestilo banke, pridobljeno po izdaji prvotne odločbe, drugačne, nove podatke o usodi kupnine, ki jo je revidentov sin pridobil s prodajo delnic, ki mu jih je podaril revident, in je predmet obdavčitve v obravnavani zadevi. To obvestilo izkazuje, da je sin revidentu nakazal celotno kupnino od prodanih delnic, ki mu jih je prej podaril oče. Prej pa sta revident in njegov sin na zaslišanju izjavila, da je sin z delom kupnine za obravnavane delnice poplačal revidentovo posojilo, z ostalim denarjem pa da si je sin kupil nekaj vrednostnih papirjev. Torej je davčni organ šele iz obvestila banke izvedel za usodo obravnavane kupnine in je zato to obvestilo novo dejstvo oziroma nov dokaz. Ker lahko navedeno obvestilo pripelje do drugačne odločitve glede odmere davka od dobička iz kapitala po 58. členu Zakona o dohodnini - ZDoh, je v obravnavnem primeru tudi po presoji revizijskega sodišča izkazan obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP in so podani razlogi za uvedbo obnove postopka (tretji odstavek 267. člena in prvi odstavek 268.člena ZUP).

11. Revidentov ugovor, da v postopku ni bilo razčiščeno, kdaj je davčni organ zaprosil banko za podatke o nakazilu, in njegovo sklepanje, da bi moral organ v primeru, če je obvestilo banke zahteval že pred izdajo prvotne odločbe, z izdajo odločbe počakati do prejema obvestila, ker je očitno ocenil, da obvestilo lahko vpliva na odločitev, ni utemeljen. Upoštevati je treba, da je davčni organ glede vprašanje, kaj se je zgodilo s kupnino od prodanih delnic, torej glede vprašanja, na katerega odgovarja tudi obvestilo banke, izvedel dokaze, saj je zaslišal stranko (revidenta) in pričo (njegovega sina), ki sta tudi pojasnila, kaj se je s kupnino zgodilo. Odločitev davčnega organa, da se zadovolji že s temi dokazi, pa temelji na njegovi pravici do proste presoje dokazov (10. člen ZUP).

12. Razloge, zaradi katerih mu je bila nakazana kupnina od prodanih delnic, in dokaze v zvezi s tem je revident navedel oziroma predložil šele po izdaji sklepa o uvedbi obnove. Po ustaljenem stališču revizijskega sodišča (glej npr. sklepe I Up 147/2004, I Up 1441/2004, I Up 158/2005 in sodbe X Ips 1208/2005, X Ips 947/2006, X Ips 1183/2006) se pri uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi šele z izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka, zato bo revident dejstva in dokaze, na katere se sklicuje, lahko uveljavljal v obnovljenem postopku.

13. Glede na navedeno Vrhovno sodišče revizijo ocenjuje kot neutemeljeno, zato jo je zavrnilo v skladu z 92. členom ZUS-1. 14. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.