Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 27. člena ZDOdv, ki določa, da mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje pred uvedbo pravdnega postopka ali drugega postopka reši na miren način. Ta predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega postopka, zato mora tožnik, ki je zoper državo vložil tožbo, pristojnemu sodišču predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer sodišče tožbo s sklepom zavrže. Tožnik ni predlagal podaljšanja roka za predložitev potrdila, v pritožbi pa tudi ne navede, zakaj v roku ni mogel predložiti potrdila. Ker ga v sodno določenem roku ni predložil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Takšna odločitev sodišča ni ovira za ponovno vložitev tožbe zoper prvo toženo stranko ob hkratni izpolnitvi zakonsko določene procesne predpostavke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo z dne 15.9.2021 zoper prvo toženo stranko zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pritožil tožnik. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je za vložitev tožbe zoper prvo toženko izpolnil odvečno in diskriminatorno procesno predpostavko iz 27. člena ZDOdv, ko je Državnemu odvetništvu RS napovedal tožbo in predlagal rešitev spora na miren način. To, da se Državno odvetništvo RS ni želelo poravnati s tožnikom, pa ni v pristojnosti tožnika, ki nima nobenega vzvoda morebitnega pritiska, da jo na mirovni sporazum spora prisili. Fikcija vročitve sklepa z dne 4.1.2022 ni nastala, ker je tožnik iz utemeljenih in opravičljivih razlogov tožbo dopolnil ob prvi možni priložnosti, ko je bil s sodnim pisanjem seznanjen. Sodišče z izpodbijanim sklepom ne more in ne sme ščititi prve toženke, ki pred slovenskimi sodišči uživa status privilegirane stranke. Glede na to, da tožbe ni obravnavalo vsebinsko, pa bo tožnik znova vložil (novo) tožbo zoper prvo toženko. Razlika je v tem, da bo sodišče namesto enega vodilo dva postopka. Prva toženka, ki v delovno razmerje sprejema neustrezen kader, ki zaradi neznanja ali tudi naklepa občanom povzroči škodo, je vsekakor odškodninsko odgovorna. Tožnikovo pravico varuje tudi Ustava RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv1), ki določa, da mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje pred uvedbo pravdnega postopka ali drugega postopka reši na miren način. Ta predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega postopka, zato mora tožnik, ki je zoper državo vložil tožbo, pristojnemu sodišču predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer sodišče tožbo s sklepom zavrže. 5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4.1.2022 tožniku naložilo, da v roku 15 dni sodišču predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku pred državnim odvetništvom in ga opozorilo na posledice, če tega ne bi storil. Tožnik v roku 15 dni potrdila sodišču ni predložil. V pritožbi navaja, da je iz utemeljenih in opravičljivih razlogov tožbo dopolnil ob prvi možni priložnosti, ko je bil s sodnim pisanjem seznanjen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik ni predlagal podaljšanja roka za predložitev potrdila, v pritožbi pa tudi ne navede, zakaj v roku ni mogel predložiti potrdila. Ker ga v sodno določenem roku ni predložil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Takšna odločitev sodišča ni ovira za ponovno vložitev tožbe zoper prvo toženo stranko ob hkratni izpolnitvi zakonsko določene procesne predpostavke, ki ni ne odvečna in ne diskriminatorna, kot to meni tožnik.

6. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP2).

1 Ur. l. RS, št. 23/17 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.