Jedro

V obravnavanem primeru gre za gradnjo novega objekta in ne le za povečanje njegove neto tlorisne površine ali spremembe namembnosti, zaradi česar se bo ta na novo priključil na komunalno opremo, zato je tožnik dolžan plačati komunalni prispevek v celoti.

Dejstvo, da naj bi na zemljiščih posega že obstajala vsa potrebna komunalna infrastruktura, na drugačno odmero ne more vplivati, nasprotno, s tem je dana podlaga, da se tožniku odmeri plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga je dolžan plačati občini.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku za gradnjo gospodarskega objekta na zemljišču pare. št. 352/11 in 352/21 k.o. ... odmerila komunalni prispevek v višini 83.654,60 EUR. V obrazložitvi navaja, da je iz predložene projektne dokumentacije razvidno, da želi tožnik zgraditi objekt, pri čemer bo koristil obstoječe komunalne in prometne priključke. Komunalni prispevek je bil odmerjen v skladu z Odlokom o komunalnem prispevku za območje Gospodarsko tehnološkega centra (GTC) Škocjan (v nadaljevanju Odlok o komunalnem prispevku), pri čemer toženka v obrazložitvi konkretizira upoštevano neto površino objekta, površino gradbene parcele ter elemente, ki so bili upoštevani pri izračunu komunalnega prispevka (faktor dejavnosti, ureditveno območje, obračunsko območje, delež parcele, delež objekta, višino obračunskih stroškov komunalnega opremljanja na m2 parcele, višino obračunskih stroškov komunalnega opremljanja na m2 objekta in revalorizacijski indeks na dan 31. 12. 2008). Odločbi je priložen tudi konkretni izračun za navedeno obračunsko območje 3 (FE 4), obrazložena je enačba za izračun in pojasnjeni v njem upoštevani elementi, iz tabele 2 pa je razvidno tudi, da se obračunani komunalni prispevek nanaša na cestno omrežje, kanalizacijsko omrežje odpadnih vod, kanalizacijsko omrežje meteornih vod, vodovodno omrežje, na javno razsvetljavo, zelene površine in stroške odkupa zemljišč.

2.Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo s sklepom zavrnil (pravilno bi bilo z odločbo, L odstavek 256. člena ZUP - opomba sodišča) in v razlogih med drugim navedel, da bi moral tožnik v skladu s 14. členom Odloka o komunalnem prispevku že v vlogi za odmero uveljavljati znižanje iz naslova minulih vlaganj in predložiti dokazila o dejanskem plačilu. Pri tem poudarja, da bo na predmetnem območju zgrajena vsa komunalna infrastruktura v skladu z določili Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gospodarsko tehnološki center (GTC) Škocjan, to pa se financira v skladu z določbami Odloka o komunalnem prispevku. Razpoložljiva komunalna infrastruktura zadostuje le trenutnim namenom tokratnega investitorja, medtem ko bo treba za vse nadaljnje investicije obstoječo infrastrukturo dograjevati in obnavljati.

3.Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in navaja, da sta upravna akta obeh stopenj neobrazložena in ni razvidno, na kateri dejanski in pravni podlagi je bil določen komunalni prispevek. Meni, da bi morala toženka izvesti poseben ugotovitveni postopek z izvedbo dokazov, ki se nanašajo na že obstoječe stanje in obstoječo komunalno in infrastrukturno ureditev na tožnikovih zemljiščih. Nesporno je, da že obstaja potrebna komunalna infrastruktura in da gre za nepremičnine, na katerih se že izvaja gospodarska dejavnost in na njih stojijo gradbeni objekti. Vsa vlaganja v komunalno infrastrukturo so bila že izvedena, naredil pa jo je tožnik oz. njegovi pravni predniki. Ker imata stranki v tem postopku nasprotujoče si interese, bi morala biti razpisana ustna obravnava. Poudarja, da v zvezi z odločanjem v tej upravni stvari ni dopustno "pogajanje" in "dogovarjanje", ampak mora biti o tožnikovi vlogi vsebinsko odločeno. Predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze, odpravi upravna akta obeh stopenj in vrne zadevo v ponovno odločanje.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da so bili v izračunu upoštevani podatki, ki jih je tožnik navedel v vlogi, in upoštevani vsi predpisani elementi. Poudarja, da so sestavni del odločbe tabele o izračunu komunalnega prispevka po vseh elementih, ki jih določa Odlok o komunalnem prispevku v 3., 4. in 5. členu, izračun pa je opravljen po formuli iz 6. člena odloka. Tožnik ne pove, v čem naj bi bil komunalni prispevek napačno obračunan, zato njegovih pavšalnih trditev ni mogoče upoštevati. Neutemeljene pa so tudi zahteve o izvedbi ugotovitvenega postopka, razpisu ustne obravnave in postavitvi izvedenca gradbene stroke. Tožnik tega v svoji vlogi ni zahteval in v njej ni navedel drugega kot parcelno številko, na kateri namerava graditi, površino gradbene parcele in bruto površino novega objekta. Zato meni, da za zavarovanje tožnikovih pravic njegovega zaslišanja ni bilo treba opraviti.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavni zadevi ni sporno, da je bil komunalni prispevek odmerjen zaradi gradnje gospodarskega objekta. V skladu z določbo 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljevanju ZPNačrt) je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Ker gre v obravnavanem primeru za gradnjo novega objekta in ne le za povečanje njegove neto tlorisne površine ali spremembe namembnosti, zaradi česar se bo ta na novo priključil na komunalno opremo, je tožnik dolžan plačati komunalni prispevek v celoti. Le v primeru povečanja neto tlorisne površine ali spremenjene namembnosti je investitor dolžan plačati razliko med že plačanim komunalnim prispevkom in na novo odmerjenim komunalnim prispevkom, saj gre za isti objekt (7. odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 95/07).

7.Dejstvo, da naj bi na zemljiščih posega že obstajala vsa potrebna komunalna infrastruktura, na drugačno odmero ne more vplivati, nasprotno, s tem je dana podlaga, da se tožniku odmeri plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga je dolžan plačati občini (1. odstavek 79. člena ZPNačrt). Pri tem sodišče dodaja, da so lastniki objektov dolžni plačati komunalni prispevek tudi v primeru izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (7. odstavek 79. člena ZPNačrt), torej ne glede na njihovo presojo, ali obstoječa komunalna infrastruktura že zadostuje njihovim potrebam.

8.Kar zadeva tožnikova vlaganja v komunalno infrastrukturo, sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, daje tožnik to dejstvo zatrjeval šele v pritožbi, vendar ga ni konkretiziral in da zanj ni predložil nobenih dokazov. V skladu z določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) pa stranke v upravnem sporu ne smejo predlagati dokazov, če so imele to možnost v postopku pred izdajo akta. Glede na navedeno šele v tožbi predlaganih dokazov ni mogoče upoštevati, pri čemer iz tožbe niti ni razvidno, katero dejstvo naj bi se dokazovalo s posameznim od predlaganih dokazov (ali stanje komunalne opremljenosti, tožnikova vlaganja ali pogajanja med strankami glede plačila komunalnega prispevka) - razen za izvedenca, ki naj bi dal mnenje o obstoječi komunalni infrastrukturi.

9.Poleg tega mora zavezanec, ki želi uveljavljati svoja pretekla vlaganja v javno komunalno infrastrukturo pri plačilu komunalnega prispevka v skladu z določbo 14. člena Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 45/08 - UPB), predložiti ustrezno dokumentacijo, kot so pogodbe oz. računi - k slednjim morajo biti priložena dokazila o dejanskem plačilu, ki jih je možno finančno ovrednotiti (3. odstavek navedenega člena). Kot je ugotovil že pritožbeni organ, tožnik tega prispevka v svoji vlogi ni uveljavljal, zato upravni organ o tem tudi ni mogel odločiti oz. v ta namen izvesti posebni ugotovitveni postopek. V skladu z določbo 1. točke 1. odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji; ZUP) lahko organ po skrajšanem postopku odloči, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oz. predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oz. dejstev, ki so organu znana. Toženka je na podlagi tožnikove vloge in njej priložene projektne dokumentacije ugotovila vsa dejstva, potrebna za izračun. Ker je odločila na podlagi podatkov, ki jih je predložila sama stranka, njeno zaslišanje ni bilo potrebno. Kot rečeno, pa tožnik v vlogi za odmero komunalnega prispevka ni zahteval, da se upoštevajo zatrjevana vlaganja v izgradnjo komunalne opreme.

10.Sodišče ugotavlja, da so izpodbijani odločbi priložene tudi tri listine, in sicer (1.) izračun za obračunsko območje 3 (FE4), (2.) obrazložitev enačbe in (3.) tabele 2, 5, 5-1 ter indeks rasti cen. Ni dvoma, daje tožnik te listine prejel, saj jih je priložil spete skupaj z odločbo (priloga A3), zato jih sodišče šteje kot sestavni del odločbe. S tem pa odločba vsebuje vse konkretne podatke, potrebne za njen preizkus, to je elemente, ki so bili upoštevani pri izračunu komunalnega prispevka, enačbo, po kateri je bil izračun opravljen, navedena pa je tudi pravna podlaga (Odlok o komunalnem prispevku). Tožbena trditev, da iz odločbe ni razvidna dejanska in pravna podlaga izračuna, zato ni utemeljena.

11.Tožbene navedbe o pogajanju in dogovarjanju med strankama na odločitev v zadevi ne morejo vplivati, glede na to, daje toženka izdala odločbo, ki je predmet preizkusa v tem upravnem sporu.

12.Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj tožnik navaja dokaze, kijih sodišče v tem upravnem sporu zaradi prepovedi tožbenih novot ne more upoštevati (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).