Jedro

V sporih glede ugotovitve obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja sodišče vedno odloča v senatu in ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Glede na to, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta zunaj obravnave, iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila 3. 5. 2023 sprejeta na seji senata, ki je pristojen za odločanje v zadevi. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka 18. 11. 2022 tožnico nezakonito odjavila iz delovnega razmerja in iz obveznih zavarovanj na podlagi delovnega razmerja (I. točka izreka), ter toženi stranki naložilo, naj tožnico v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe za obdobje od 18. 11. 2022 do 18. 12. 2022 prijavi v delovno razmerje in v obvezna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja (II. točka izreka). S sklepom, ki ni pod pritožbo, je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo obveznih prispevkov, davkov in dajatev na podlagi delovnega razmerja na račune prejemnikov (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 223,99 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka), ter da je tožena stranka zavezanka za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje v delu naložitve stroškov postopka prekoračilo tožbeni zahtevek in tožnici prisodilo več, kot je sama zahtevala. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi tožbenemu zahtevku vsebinsko zmotna. Vztraja, da dogovor o skrajšanju odpovednega roka presega določbo 116. člena ZDR-1, saj dogovorno skrajšuje (kakršenkoli) odpovedni rok in s tem postavlja drugačen mejnik od tistega, ki bi delavcu šel, če takšnega dogovora ne bi bilo. V takšnem primeru delovno razmerje preneha, ne glede na to, ali je delavec sicer v bolniškem staležu. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v delovnih in socialnih sporih odloča sodišče prve stopnje v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Kdaj odloča sodnik posameznik, je določeno v drugem in tretjem odstavku 14. člena ZDSS-1. Po teh določbah sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih in socialnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, ne glede na vrednost spornega predmeta pa v taksativno navedenih individualnih delovnih in socialnih sporih. Iz takšne zakonske ureditve izhaja, da v sporih glede ugotovitve obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja sodišče vedno odloča v senatu, in ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Glede na to, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta zunaj obravnave, iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila 3. 5. 2023 sprejeta na seji senata, ki je pristojen za odločanje v zadevi. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče s sklepom izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da samo sanira kršitev glede svoje sestave; gre za kršitev takšne narave, ki je pritožbeno sodišče namesto sodišča prve stopnje ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Razveljavitev izpodbijane sodbe glede na vložitev tožbe v januarju 2023 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.