Jedro

Kadar je predlagana izdaja začasne odredbe v zavarovanje upnikove nedenarne terjatve iz naslova skupnega premoženja zakoncev (1. odstavek 51. člena in 1. odstavek 58. člena ZZZDR), za odločitev o verjetni izkazanosti terjatve ni bistveno, da imata zakonca poleg premoženja, na katerem je predlagano zavarovanje tudi drugo skupno premoženje ter da ima del skupnega premoženja v posesti zakonec, ki predlaga izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se dolžnici po pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi in do pravnomočne rešitve v pravdnem postopka, ki ga mora upnik začeti v roku 60 dni, prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnine vpisane pri vl. št. X k.o. S ter ji naložilo, da ne sme ničesar spremeniti na nedograjeni stanovanjski hiši, stoječi na parc. št. 759/4 ter funkcionalnem zemljišču 756/4, 756/5 k.o. S. Sodišče prve stopnje je tako odločilo zato, ker je ugotovilo, da upnik ni verjetno izkazal, da njegova terjatev obstoji.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) pravočasno pritožuje upnik, ki formalnega pritožbenega predloga ne podaja. V pritožbi navaja, da se je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za začasno odredbo spustilo v presojo obsega skupnega premoženja in se pri tem sklicevalo na nepodpisan (in zato neobstoječ) sporazum med strankama. Terjatev, ki jo želi zavarovati, je primarno terjatev na izročitev dela nepremičnine v naravi, ne pa deleža kot obligacijskega zahtevka. Posojilna pogodba za namenski kredit pa kaže le na to, da upnikov delež na nepremičnini ni neznaten in da ni pogojev za izplačilo v denarju, ampak v naravi. Ker gre za skupno lastnino in deleži na njej niso določeni, je utemeljena upnikova zahteva po zavarovanju na celotni nepremičnini, v stanju, kot je sedaj. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da upnik ni izkazal obstoja terjatve, saj razpolaga z delom premoženja (z osebnim in tovornim vozilom), ni pravilna. Ker je upnik izkazal svojo nedenarno terjatev na nepremičnini in ob nespornem dejstvu, da ima razpolagalno pravico na nepremičnini le dolžnica (kot zemljiškoknjižna lastnica), je izkazana objektivna nevarnost, da upnikova terjatev ne bo poplačana v naravi.

Pritožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi je predvsem določba 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur. l. RS, št. 51/98); po kateri sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ter eno izmed predpostavk iz drugega odstavka istega člena; torej, - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

Kot je bilo pojasnjeno, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ugotovilo, da upnik ni verjetno izkazal, da njegova terjatev obstoji. Tako je menilo, ker je ugotovilo, da so sporne nepremičnine le del skupnega premoženja zakoncev; upnik pa ni izkazal, da bi bila vrednost polovice nepremičnin vl. št. X k.o. S večja od vrednosti tovornega vozila s prikolico in osebnega avtomobila, ki ju ima v izključni posesti sam in prav tako sodita v skupno premoženje zakoncev. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, dejstva ki jih je sodišče štelo za odločilna pri ugotavljanju verjetne izkazanosti upnikove terjatve, pa za odločitev v obravnavani zadevi niso bistvenega pomena.

V skladu z določbo 2. odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR; Ur.l. SRS, št. 14/89) je namreč skupno premoženje zakoncev tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Sodišče prve stopnje bi tako moralo v zvezi s prvim pogojem za izdajo začasne odredbe le ugotoviti, ali je upnik verjetno izkazal, da sodijo sporne nepremičnine v skupno premoženje zakoncev, torej ali je upnik verjetno izkazal, da gre za premoženje pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Ob takšni ugotovitvi pa bi bila, ker se v skladu z določbo 1. odstavka 58. člena ZZZDR skupno premoženje zakoncev razdeli, če zakonska zveza preneha (torej tudi ob razvezi), upnikova terjatev nedvomno verjetno izkazana.

Dejstvo, da imata zakonca poleg nepremičnin, ki jih želi upnik zavarovati z začasno odredbo, tudi drugo premoženje (glede katerega zavarovanje ni predlagano), na obstoj upnikove terjatve iz naslova skupnega premoženja oz. njeno verjetno izkazanost, ne vpliva. Prav tako na obstoj terjatve iz naslova (še nerazdeljenega) skupnega premoženja, temelječe na določbi 1. odstavka 58. člena ZZZDR, v ničemer ne vpliva okoliščina, da se del skupnega premoženja nahaja pri upniku ter vrednost dela skupnega premoženja, ki se nahaja pri njem.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da upnikova terjatev ni verjetno izkazana in v zvezi s tem ni ugotovilo pravno relevanitnih dejstev, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, sledeč gornjim napotkom, ugotoviti ali in v kakšnem obsegu je upnikova terjatev verjetno izkazana; nato razčistiti, ali so podani tudi preostali pogoji za izdajo začasne odredbe (s katerimi se sodišče prve stopnje zaradi svojega stališča glede verjetne izkazanosti terjatve v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo) ter v kakšnem obsegu je začasna odredba potrebna za zavarovanje upnikove terjatve. Sodišče prve stopnje bo moralo obravnavati tudi predlog za zavarovanje denarne terjatve upnika. Po tako dopolnjenem postopku naj sodišče prve stopnje o upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odloči.