Jedro

Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revident ni navedel, niti ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Občinske uprave Občine Komen, št. 321-4/2016-14 z dne 22. 6. 2016, s katero je bilo odločeno, da 1. se prekliče soglasje za obratovanje gostinskega obrata X, št. 321-04/2016-1 z dne 1. 2. 2016, v delu, ki zadeva obratovanje tega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času, 2. se temu obratu določi tam navedeni podaljšani obratovalni čas, 3. mora najemnik obrata na določen način zagotoviti zvočno izoliranost objekta, 4. mora najemnik obrata zagotoviti, da se glasba izvaja na tam določen način, 5. posebni stroški postopka niso nastali. Tožnik je zoper odločbo vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka z odločbo, št. 321-4/2016-22 z dne 19. 7. 2016, zavrnila.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo spremeni tako, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter odločbo tožene stranke odpravi oziroma jo izreče za nično, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Priglaša revizijske stroške.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.1 Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. V obravnavanem primeru revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni navedel. Vrhovno sodišče pa z razlago revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ponovno je treba poudariti ustaljeno stališče, da navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.

7. Revident se sklicuje tudi na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso2 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

8. Revident zgolj s splošnimi navedbami, da je hrup zlasti v nočnem času škodljiv, da je nočni počitek elementaren pogoj zdravja ter da se tako nevzdržno stanje vleče že vrsto let ter načenja zdravje revidentove družine, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Svojih trditev poleg tega tudi z ničemer ni izkazal, niti ni utemeljil neposrednosti povezave med izpodbijano odločitvijo in (sicer na splošno) zatrjevanimi posledicami.

9. Ker revident torej ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije na podlagi 2. ali 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013.