Jedro

Pritožnika utemeljeno opozarjata, da sankcioniranje opustitve predpisanega poskusa mirne rešitve spora z zavrženjem tožbe posega v pravico do sodnega varstva in da je zato taka sankcija v dani situaciji, ko odločitev ne služi (več) uresničitvi namena predpisane dolžnosti oseb, ki so v sporu z državo, nesprejemljiva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo za nedopustnost izvršbe na petinski solastninski delež tožnikov glede parcele X. in tožnikoma naložilo povrnitev toženkinih stroškov postopka.

2. Tožnika v pritožbi zoper sklep uveljavljata vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje.

Pri presoji o obstoju procesne predpostavke, določene v 27. členu Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv), je treba izhajati iz namena določbe in okoliščin primera. Sama sta nemudoma po vročitvi sklepa o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi začela s pogajanji, a ju je prekluzivni 30-dnevni rok za vložitev tožbe silil k njeni vložitvi pred zaključkom pogajanj. Po vloženi tožbi sta nadaljevala s pogajanji za sklenitev pogodbe o odkupu sporne nepremičnine, a do dogovora ni prišlo. Krivde za to ni mogoče pripisati niti njima niti prvi toženki.

Namen zakonske določbe je razbremenitev državnega odvetništva in sodišč, pravdi pa se kljub prizadevanjem obeh strani ni bilo mogoče izogniti. Poleg tega ni realno pričakovanje, da bi se uspeli dogovoriti pred potekom kratkega roka za vložitev tožbe. Z izpodbijano odločitvijo sta ostala brez pravnega varstva zoper poseg v ustavno pravico do lastnine.

3. Prva toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Tožnika sta vložila tožbo, ne da bi pred tem začela pogajanja, za nazaj pa te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti. Predlog za odkup nepremičnine ne ustreza zahtevi iz 27. člena ZDOdv.

4. Druga toženka ni odgovorila na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Kdor namerava začeti pravdni postopek proti državi, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega postopka. Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Če tožnik ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, se tožba zavrže (27. člen ZDOdv1).2

7. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sta se tožnika nekaj dni pred vložitvijo tožbe obrnila na prvo toženko, da bi ugotovila, ali je možen odkup spornega solastninskega deleža, ki je predmet izvršbe, in da je prva toženka izrazila pripravljenost za izvensodno prodajo parcele, a se je po šestih mesecih dogovarjanj izkazalo, da do tega (zaradi nesodelovanja druge toženke) ni mogoče priti. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da procesna predpostavka iz 27. člena ZDOdv ni izpolnjena, ker tožnika nista predložila potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora in ker zatrjevana interakcija med pravdnima strankama niti po vsebini niti glede na to, da je potekala med pravdo, ne predstavlja predhodnega poskusa za mirno rešitev spora.

8. Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora je v ZDOdv natančno urejen. Določeno je, s katerim dejanjem in kdaj se postopek začne ter kdaj se konča. Predvidena je izdaja listine o neuspešnem zaključku postopka (27. in 35. člen). Urejen je tudi tek zastaralnih in prekluzivnih rokov. Prekluzivni rok se ne izteče prej kot 15 dni po koncu predhodnega postopka (31. člen). Stališče pritožnikov, da ju je k vložitvi tožbe pred zaključkom pogajanj silil prekluzivni rok za vložitev tožbe, zato ni utemeljeno.3

9. Pritožnika pa utemeljeno opozarjata, da sankcioniranje opustitve predpisanega poskusa mirne rešitve spora z zavrženjem tožbe posega v pravico do sodnega varstva in da je zato taka sankcija v dani situaciji, ko odločitev ne služi (več) uresničitvi namena predpisane dolžnosti oseb, ki so v sporu z državo, nesprejemljiva.

10. Namen določbe je v tem, da se država, državno odvetništvo kot njen zastopnik v sodnih postopkih in sodišča razbremenijo sodnih postopkov v sporih, ki jih je mogoče razrešiti izven sodnega postopka.4 Stranki spora zavezuje k vestni in pošteni udeležbi postopka (28. člen ZDOdv), a ju ne sili k sklenitvi sporazuma. Postopek je namreč končan, ko bodisi stranka ne želi več nadaljevati pogajanj, bodisi državni odvetnik oceni, da nadaljevanje ni več smiselno, bodisi iztečejo trije meseci od začetka postopka (35. člen ZDOdv).

11. Stališče v izpodbijanem sklepu, da pobuda tožnikov za odkup sporne nepremičnine, ki sta jo podala pred vložitvijo tožbe, ne predstavlja predloga za mirno rešitev spora v smislu prvega odstavka 27. člena ZDOdv, je podano le kot ugotovitev in ni obrazloženo. Utemeljeno je nasprotno stališče pritožnikov, da sta z navedeno vlogo začela pogajanja s prvo toženko z namenom izvensodne rešitve spora. V izvršilnem postopku je bila na predlog prve toženke kot upnice dovoljena prodaja sporne nepremičnine (oziroma solastninskega deleža), katere zemljiškoknjižna lastnica je druga toženka. Tožnika sta ugovarjala, da sta lastnika onadva. Njune "poizvedbe o možnosti odkupa (dela) parcele X.", kot sta naslovila svojo vlogo z dne 27. 3. 2019, naslovljeno na prvo toženko, in ki se nedvoumno nanaša na sporno izvršbo, ni mogoče razumeti drugače kot predloga za izvensodno rešitev spora. Upoštevaje toženkin odgovor z dne 2. 4. 2019, je navedeni dopis tožnikov tudi sama razumela na enak način. Izrazila je namreč strinjanje z izvensodno prodajo sporne nepremičnine. Toženkino stališče v postopku pred sodiščem prve stopnje, da bi predlog za mirno rešitev spora moral vsebovati odkupno ceno in trditev o soglasju zemljiškoknjižne lastnice za odkup, ni utemeljeno. ZDOdv ne določa tako strogih vsebinskih zahtev glede strankinega predloga.

12. V okoliščinah primera je zmotno tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da obveznost tožnikov po ZDOdv ni bila izpolnjena zaradi časovnega sovpadanja pogajanj in pravdnega postopka. Tožnika sta – zelo verjetno zaradi zmotnega prepričanja, da ju veže tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe – nekaj dni po vložitvi pobude vložila obravnavano tožbo, kljub temu pa nadaljevala pogajanja s prvo toženko za odkup sporne parcele. Navedeno sta pojasnila tudi v odgovoru na poziv sodišča v juliju 2019, da dopolnita tožbo s potrdilom o neuspešnem poskusu mirne rešitve spora, in menila, da opisana komunikacija s toženko ustreza zahtevi iz 27. člena ZDOdv. Toženkin odgovor na njuno vlogo, podan v začetku septembra 2019, potrjuje utemeljenost pritožbene navedbe, da izvensodna rešitev spora ni bila mogoča zaradi nesodelovanja zemljiškoknjižne lastnice.5

13. Tožnika sta torej pred vložitvijo tožbe dala pobudo za izvensodno rešitev spora. V domnevni časovni stiski sta vložila tožbo in se še naprej pogajala, pogajanja pa so se končala potem, ko je toženka po več mesecih sporočila, da je izvensodna rešitev spora mogoča le ob sodelovanju druge toženke. Očitno je torej, da je bila vložitev tožbe za varstvo tožnikovih pravic neizbežna. Zgolj dejstvo, da se je to pokazalo po vložitvi tožbe, ne zadostuje za njeno zavrženje.

14. Med preizkusom tožbe je bil predhodni postopek po ZDOdv končan,6 tako da ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo več ovire za njeno vsebinsko obravnavanje. Manjkala je le listina – potrdilo prve toženke o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Ker gre le za dokaz o izpolnjenosti procesne predpostavke, to dejstvo pa je v skladu s splošnimi procesnimi pravili mogoče dokazovati tudi na drug način, izostanek potrdila ne more odločilno vplivati na izid zadeve.

15. Zaradi zmotne presoje o neobstoju procesne predpostavke za obravnavanje tožbe je podana bistvena kršitev določb postopka. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Uradni list RS, št. 23/17. Zakon je pričel veljati 20. 5. 2017, uporabljati pa se je pričel šest mesecev kasneje. 2 Ta dolžnost je bila določena že v prej veljavnem Zakonu o državnem pravobranilstvu, a zakon ni določal posledice za primer kršitve te dolžnosti. 3 Nepomembno, a tudi neutemeljeno, je zato tudi pritožbeno stališče, da sta toženca nujna sospornika. Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ se tožba za nedopustnost izvršbe vloži zoper upnika, po četrtem odstavku istega člena pa se s tožbo lahko zajame tudi tožnika, a z zahtevkom za ugotovitev pravice, na katero tretji opira svojo trditev o nedopustnosti izvršbe. 4 Tako predlog zakona o državnem odvetništvu za prvo obravnavo, EVA 2014-2030-0001 z dne 16. 1. 2017, str. 71. 5 Toženka je sicer v zaključku vloge navedla, da se je še pripravljena pogajati in da bo tožnika v kratkem seznanila s svojim stališčem, iz njenega kasnejšega dopisa tožnikoma pa izhaja, da je dogovor s tožnikoma mogoč le ob sodelovanju druge toženke. 6 Iztekel se je trimesečni rok. Poleg tega je iz ravnanj obeh strank razvidno, da sporazuma brez sodelovanja druge toženke, ki v pogajanjih ni sodelovala, ne bosta mogli doseči.