Jedro

Dedne izjave so nepreklicne in jih je mogoče podati le do konca zapuščinske obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog dedičev najprej združilo zapuščinski zadevi po pokojnikih, navedenih v uvodu, nato pa predvsem ugotovilo obseg zapuščine ter kdo so dediči, zatem pa v skladu z njihovimi dednimi izjavami odredilo, da se pri nepremičnini vl. št. 61 k.o. R. vpiše lastninska pravica na P. I. do 7/8 ter na P. V. do 1/8. Prepis delnic, ki sodijo v zapuščino, pa je odredilo na P. I. Zoper sklep se pritožuje dedič V. P. V pritožbi najprej navaja, da se s sklepom o dedovanju ne strinja, nato pa pojasni, da ga je po prejetju izpodbijanega sklepa sodedinja I. P. prepričala, da mu namesto 1/8 deleža nepremičnine izplača 50.000,00 SIT in hkrati tudi poravna vse stroške zapuščinskega postopka. V kolikor mu v roku 60 dni tega zneska sodedinja ne bi plačala, pa zahteva, da se uveljavi sklep o dedovanju z dne 21.1.1999. Pritožba ni utemeljena.

Zapuščinski postopek je namenjen temu, da sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Ko sodišče odloča o pravicah, upošteva tudi dedne izjave (132. - 138. čl. ZD). Ob tem zakon določa, da je izjava o odpovedi ali o sprejemu dediščine nepreklicna ter da jo je mogoče podati do konca zapuščinske obravnave. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi v kolikor bi bilo pritožbo vsebinsko razumeti kot dedno izjavo, bi bila ta neupoštevna, saj je tako prepozna kot tudi nasprotna tisti, ki jo je dedič podal na zapuščinski obravnavi. Ne glede na to, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da vsebina pritožbenih navedb predstavlja predlog, ki ga zapuščinski postopek ne predvideva, pa še obremenjen je s pogojem, kar nasprotuje tudi 136. čl. ZD. Pravno poslovanje med pritožnikom in sodedinjo je njuna stvar in povsem dopustno pravno ravnanje, vendar pa, kot rečeno, ni predmet zapuščinskega postopka. Pritožnik zato sploh ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti prvega sklepa, zato se je sodišče omejilo na preizkus tistih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ker prvo sodišče le-teh ni zagrešilo, je bilo potrebno izpodbijani sklep potrditi.