Jedro

Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zavarovanec tožene stranke svoje obveznosti ustrezno opravil, bi moralo sprejeti tudi materialnopravni zaključek o tem, da je pri iskanju in odpravi napake ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Le v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje bi lahko izključilo njegovo odgovornost za škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi več urnega izpada električne energije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 2.067,60 EUR z zamudnimi obrestmi ter za plačilo stroškov postopka (I. točka izreka) ter odločilo, da tožena stranka sama nosi stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo, s katero je sodbo izpodbijala v celoti iz pritožbenih razlogov navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava). Predlagala je, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podredno pa, da se pritožbi ugodi in se sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pri odločanju vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

7. Pritožnica utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Odškodninski zahtevek zoper toženo stranko je utemeljevala na škodi, ki ji je nastala zaradi daljšega izpada električne energije, za katerega odgovarja zavarovanec tožene stranke (prvi odstavek 965. člena OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dne 20. 8. 2009 prišlo do izpada električne energije zaradi delne poškodbe prenapetostnega odvodnika, ki ga ni povzročil zavarovanec tožene stranke. Pravilno je zaključilo, da za škodo, ki je nastala zaradi izpada električne energije lahko odgovarja le kot izvajalec obvezne republiške gospodarske javne službe distribucije električne energije. Za presojo odgovornosti zavarovanca tožene stranke je pravilno izhajalo iz določbe 163. člena OZ, ki določa, da tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. V razlogih sodbe je pravilno ugotovilo, da je odgovornost zavarovanca tožene stranke kot izvajalca javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja krivdna, kar pomeni, da za škodo odgovarja, razen če dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil. 8. Tožena stranka se je branila tako, da je trdila, da je njen zavarovanec storil vse ustrezne ukrepe za pravočasno odpravo napake in za to tudi ponudila dokaze. Trdila je in ta dejstva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznana, da je 20. 8. 2009 okrog 21:00 ure prišlo do izpada električne energije v poslovnem objektu tožeče stranke, ki je trajal do 6:44 ure naslednjega dne, da so delavci zavarovanca nemudoma šli na teren iskati vzrok izpada, da ga do 2:00 ure zjutraj niso mogli locirati, da so iskanje nato prekinili in ga nadaljevali ob 5:00 uri in napako odpravili ob 6.44 uri.

9. Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicen dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (drugi odstavek 6. člena OZ). Nobene presoje o tem, ali je zavarovanec tožene stranke pri odpravi napake v distribucijskem omrežju ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (glede na časovni standard, potreben za odpravo napake), sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ni opravilo. Da bi lahko ugotovilo, ali je zavarovanec tožene stranke svoje obveznosti ustrezno opravil, bi moralo sprejeti tudi materialnopravni zaključek o tem, da je pri iskanju in odpravi napake ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Le v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje, bi lahko izključilo njegovo odgovornost za škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi več urnega izpada električne energije.

10. Ker sodišče prve stopnje ni presojalo dejanj tožene stranke po materialno pravnih pravilih, ki jih določa drugi odstavek 6. člena OZ, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Omenjene pomanjkljivosti višje sodišče v konkretnem primeru samo ne more odpraviti, zato je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).