Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sklepa ne da preizkusiti, ker se sodišče ni konkretizirano opredelilo do posameznih predloženih položnic oziroma nujnih mesečnih stroškov prve tožnice (plačilo RTV prispevka, plina, elektrike …). Jasno je, da ima pritožnica tovrstne vsakomesečne stroške, a za opredelitev materialnega položaja pritožnice za namen predlagane taksne oprostitve, natančnejša opredelitev o tem, koliko ji ostane po plačilu navedenih mesečnih stroškov in kreditnih obveznosti, ni potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ter zavrnilo njen podredni predlog za odlog plačila sodne takse. Ugodilo pa je podrednemu predlogu prve tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje tako, da je dolžna plačati sodno takso 939,00 EUR v 15 zaporednih mesečnih obrokih po 62,60 EUR.

2. Prva tožnica se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se njenemu predlogu za oprostitev sodne takse v celoti ugodi. Navaja, da ne živi sama, kot je napačno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ampak na istem naslovu skupaj s tretjo tožečo stranko (hčerko), ki je stara 25 let in je študentka drugega letnika magistrskega študijskega programa 2. stopnje ..., ki se izvaja kot redni način študija. Ker se redno izobražuje, status študenta ima do 30. 9. 2021, spada med vzdrževane družinske člane pritožnice, kar bi sodišče moralo upoštevati pri odločanju o oprostitvi ali odlogu plačila sodne takse. Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do dopolnitve predloga za oprostitev sodne takse, v katerem so tožeče stranke pojasnile osnovne življenjske stroške, ki jih bremenijo. Sodišče se ni konkretizirano opredelilo do fizično predloženih položnic omenjenih stroškov. Glede ugotovitve o višini povprečnega mesečnega dohodka 967,37 EUR pritožnica izpostavlja, da je zgolj izraz neljubega dogodka, saj je v omenjenih mesecih dobila nakazano sejnino, kar pa ne predstavlja njenega rednega dohodka. Pritožnici tudi ni znano, da bi bila lastnica enega vrednostnega papirja, zato je sodišče tudi v tem delu napačno ugotovilo dejansko stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na predlagatelju (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi določbe tretjega odstavka 1. člena ZST-1), saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Predlagatelj mora že v predlogu oziroma najkasneje v dopolnitvi vloge, če jo k tem pozove sodišče, podati podatke in izjave, ki so relevantni za ugotavljanje njegovega premoženjskega stanja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in števila oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ne glede na navedeno pa mora stranka dati sodišču vse podatke iz 1. do 4. odstavka 12.a člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (peti in šesti odstavek 12.a člena ZST-1). Navedeno pomeni, da sodišče glede podatkov, za katere se ne vodijo uradne evidence, upošteva navedbe stranke, pri tem pa ni dolžno samo iskati razlogov za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Le če sodišče dvomi o resničnosti navedb, ki jih je podala stranka, jih lahko po uradni dolžnosti preveri.

5. Tožniki so v predlogu za taksno oprostitev, ki so ga podali ob vložitvi tožbe, navedli, da je prva tožnica upokojenka in prejema nizko pokojnino, da je drugi tožnik ravno dobil službo in se trudi odplačevati mesečne anuitete kredita, tretja tožnica pa še študira. Prva tožnica v predlogu ni navedla, naj se pri odločitvi o oprostitvi sodne takse upošteva, da je dolžna preživljati tretjo tožnico in da slednja sodi med njene vzdrževane družinske člane, tega podatka ni navedla v dopolnitvi predloga in tudi ne izhaja iz izjave o premoženjskem stanju.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse pravilno uporabilo določbe 11., 12. in 12.a člena ZST-1. Glede na podatke, ki jih je navedla v predlogu in dopolnitvi in tiste, ki jih je po uradni dolžnosti pridobilo sodišče, glede prve tožnice niso izpolnjene predpostavke za oprostitev plačila sodne takse za postopek, pač le za obročno plačilo. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča je pritožnica v zadnjih treh mesecih prejemala povprečni neto mesečni dohodek 967,37 EUR, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča trenutno znaša 804,36 EUR (2-krat 402,18 EUR). Da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, se po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči šteje v primeru, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika minimalnega dohodka.

7. Pritožnica izpostavlja v pritožbi, da je v ugotovljenem znesku povprečnega mesečnega dohodka poleg pokojnine upoštevana tudi sejnina, ki da ne predstavlja njenega rednega dohodka. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem na podlagi po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov ugotavlja, da tudi znesek mesečne pokojnine pritožnice v tem obdobju 838,04 EUR, četudi res v manjši meri, še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pritožbena navedba o tem, da bi moralo sodišče pri ugotovitvi povprečnega mesečnega dohodka upoštevati še tretjo tožnico kot vzdrževanega družinskega člana, je pritožbena novota, ki se v pritožbenem postopku ne upošteva (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pri ugotavljanju materialnega položaja pritožnice sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je solastnica nepremičnine, v kateri živi in drugih parcel, katerih približna skupna vrednost je nizka, niti ni upoštevalo vrednosti motornega vozila ter vrednostnega papirja, oboje prav tako zaradi nizke vrednosti. Podatke o lastništvu vrednostnega papirja je prvostopenjsko sodišče sicer pridobilo po uradni dolžnosti iz evidence registra KDD. Ker pri odločanju o materialnem stanju pritožnice vrednosti tega ni upoštevalo, nima podlage pritožbeni očitek o tem, da pritožnica za obstoj vrednostnega papirja ne ve. Zavrniti je treba tudi pritožbeni očitek, da se sklepa ne da preizkusiti, ker se sodišče ni konkretizirano opredelilo do posameznih predloženih položnic oziroma nujnih mesečnih stroškov prve tožnice (plačilo RTV prispevka, plina, elektrike …). Jasno je, da ima pritožnica tovrstne vsakomesečne stroške, a za opredelitev materialnega položaja pritožnice za namen predlagane taksne oprostitve, natančnejša opredelitev o tem, koliko ji ostane po plačilu navedenih mesečnih stroškov in kreditnih obveznosti, ni potrebna.

8. V obravnavanem primeru je zato pravilno ugotovljeno, da pritožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev. Glede na višino sodne takse (939,00 EUR) pa bi lahko takojšnje plačilo občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se pritožnica preživlja. Po presoji pritožbenega sodišča bo obročno plačilo sodne takse, kot ga je odobrilo prvostopenjsko sodišče (15 zaporednih mesečnih obrokov po 62,60 EUR) z rednimi denarnimi prejemki pritožnica zmogla plačevati. Pritožnica odločitve o obročnem plačilu sodne takse in številu obrokov konkretizirano ne graja.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.