Jedro

Kadar dolžnik upniku na podlagi izvršilnega naslova poleg glavnice dolguje tudi obresti in je del terjatve že poplačal, je pred upnika postavljena strožja zahteva glede sestave predloga za izvršbo. Če upnik v predlogu za izvršbo ne strukturira terjatve tako, da je omogočen preizkus njene skladnosti z izvršilnim naslovom, bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga in šele nato dovoliti izvršbo. Če pa sodišče izda sklep o izvršbi, ne da bi upnika pozvalo k dopolnitvi predloga, od dolžnika ni mogoče pričakovati, da se bo lahko v ugovoru konkretno izjavil o terjatvi in branil svoje pravice. V takem primeru je v ugovornem postopku še vedno dopustno odpraviti nejasnosti oz. pomanjkljivosti glede strukture izterjevane terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice ugodilo in sklep o izvršbi z dne 21. 6. 2012 razveljavilo, odpravilo opravljena izvršilna dejanja ter predlog upnice zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo, odredilo izbris vpisa zaznambe sklepa o izvršbi za nepremičnino pri parc. št. 362/2 k.o. X. v lasti dolžnice do ½ ter za nepremičnino parc. št. 362/3 k.o. X., v lasti dolžnice do celote, in sicer po pravnomočnosti tega sklepa, zavrglo predlog upnika za delni umik predloga za izvršbo kot nedovoljen, sklenilo pa je tudi, da je upnica dolžna dolžnici povrniti 8.622,00 EUR stroškov v roku petnajst dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb ZIZ. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor dolžnice zavrne, razveljavita se 2. in 3. točka izreka, izrek o stroških iz 4. točke izpodbijanega sklepa pa spremeni tako, da je dolžna dolžnica upniku povrniti stroške z odgovorom na ugovor, poleg tega pa tudi stroške pritožbe. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, upnikovi stroški pa so nadaljnji stroški postopka. Bistvo pritožbenega uveljavljanja je očitek sodišču, da je poseglo v izvršilni naslov, ko je obravnavalo trditve dolžnice, ki naj bi se nanašale na samo terjatev, ter da je upnik ugovoru nasprotoval in navedel dejstva ter predložil dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo. Ugovoru dolžnice očita pavšalnost in neobrazloženost. Sodišče se ni opredelilo do navedb v odgovoru na ugovor v zvezi s prijavljenimi in priznanimi terjatvami v stečajnem postopku zoper dolžnika M. F. B. s.p., v zvezi s čimer je bila tudi predložena vsa dokumentacija. V odgovoru na ugovor in v predloženem dokazu – razčlenitev je brez težav mogoče ugotoviti znesek glavnice in obresti po posameznih pogodbah. Na strani dolžnice pa je bilo breme dokazovanja, da obrazložena in podrobno dokumentirana terjatev ni taka, kot jo je upnik zatrjeval. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica je po pooblaščencu na pritožbo odgovorila in pritožbene navedbe zavrača. Uveljavlja, da je upnik z dodatnimi dokazili in pojasnjevanjem predloga za izvršbo v odgovoru na ugovor prekludiran in so njegove navedbe prepozne, sam izvršilni predlog pa je popolnoma nejasen. Opozarja na prepoved obrestovanja obresti. Uveljavlja tudi, da je bila dolžnici odvzeta pravica do izjave v postopku, ker se ni mogla izjasniti do navedb v odgovoru na ugovor. V zvezi z zahtevo po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika se sklicuje na sodno prakso (sklepa VSL III Cp 585/2006 in VSM I Ip 517/2012). Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje, zahteva pa tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izvršilno sodišče mora že ob preizkusu predloga za izvršbo po uradni dolžnosti presojati, ali ima upnik za izterjevano terjatev izvršilni naslov. Presoja skladnosti izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova (v konkretnem primeru sta to izvršljiva notarska zapisa) je zahtevnejša, kadar dolžnik na podlagi izvršilnega naslova dolguje upniku poleg glavnice tudi pogodbene in zamudne obresti in kadar je del terjatve že poplačal. V takšnem primeru je tudi pred upnika postavljena strožja zahteva, da sestavi predlog za izvršbo tako, da navede terjatev iz izvršilnega naslova, koliko in kdaj je od tega dolžnik že plačal in koliko znaša preostanek še neplačane terjatve, pri čemer mora ločeno navesti zneske glavnice in obresti, saj kapitaliziranje obresti ne sme ostati prikrito v skupnih zneskih.(1)

6. Če upnik v predlogu za izvršbo ne strukturira terjatve tako, da je omogočen preizkus skladnosti z izvršilnim naslovom, bi moralo sodišče ob smiselni uporabi 286.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) upnika pozvati k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvi predloga in šele nato s sklepom dovoliti izvršbo. Le v takšnem primeru bi bila tudi dana možnost dolžniku, da vsebinsko uresniči pravico do ugovora.

7. Če sodišče prve stopnje prej opisano dolžnost prezre in izda sklep o izvršbi brez upnikovih pojasnil glede strukture terjatve, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, od dolžnika ni mogoče pričakovati, da se bo lahko konkretno izjavil o terjatvi in branil svoje pravice, zaradi česar je ugovor, kot ga je dolžnica podala v tem primeru, šteti za obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ. V ugovornem postopku je v takem primeru še vedno dopustno odpraviti nejasnosti oziroma pomanjkljivosti glede strukturiranja dolžnikovih obveznosti. To upniku omogoča tretji odstavek 58. člena ZIZ, v skladu s katerim lahko v odgovoru na ugovor navede dejstva in predloži dokaze, na katerih je opiral predlog za izvršbo.

8. Če upnik v odgovoru na ugovor izkoristi pravico iz tretjega odstavka 58. člena ZIZ, je, ob dolžnikovem ugovoru, da višine terjatve ne more preizkusiti in da se nepravilno zahteva obrestovanje obresti, za zagotovitev pravice do izjave strank treba vročiti odgovor upnika dolžniku v odgovor, po potrebi opraviti narok za obravnavo ugovora in šele nato je dana podlaga za odločanje o njem. Tega sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni storilo, temveč je na podlagi dolžničinega ugovora in upnikovega odgovora izdalo izpodbijani sklep, v katerem je ugovoru sledilo. Ocenilo je namreč, da iz spisovnih podatkov ne more ugotoviti, ali je terjatev upnika v skladu z izvršilnim naslovom.

9. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje je nepravilno in v vsebini odgovora upnika na ugovor dolžnice nima podlage. Upnik je namreč v odgovoru na ugovor navedel, koliko znaša po posameznem notarskem zapisu neplačana glavnica in koliko natekle obresti, pri čemer je odgovoru na ugovor priložil razumljivo razčlenitev odprtih terjatev z izračunom pogodbenih in zamudnih obresti (priloge A32 do A36), iz katerih jasno izhaja, koliko znaša neplačana glavnica in koliko posamezne obresti. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (točka 11) navedlo, da upnik navedenih obračunov ni dosledno uporabil pri strukturi svojih zahtevkov, zaradi česar ni jasno, kako so vsi ti obračuni delnih plačil in neplačil ter pogodbenih in zamudnih obresti všteti v zahtevek, ki ga je upnica postavila v predlogu za izvršbo. Tako pavšalnih razlogov višje sodišče ne more preizkusiti, pri čemer npr. ugotavlja, da je iz prve strani priloge A32 razvidno, da upnik po kreditni pogodbi iz prvega v predlogu navedenega notarskega zapisa izterjuje 5.078.239,12 EUR, to je enak znesek, kot je naveden v predlogu za izvršbo, ta znesek pa pomeni seštevek glavnice 4.883.076,92 EUR in skupaj odprtih obresti 195.162,20 EUR, pri čemer so v tabeli posebej obračunane 5 % letne pogodbene obresti ter ločeno 5 % zamudne obresti in 5,5 % obresti zaradi prekoračitve (v izvršilnem naslovu dogovorjene zamudne obresti).

10. Upnik je v vlogi z dne 5. 9. 2012 poleg odgovora na ugovor dolžnice podal tudi delni umik predloga za izvršbo, v katerem je navedel, v kakšnem znesku umika predlog glede glavnične terjatve in v kakšnem znesku glavnice in obresti naj se po posameznem izvršilnem naslovu terjatev izterja.

11. Višje sodišče ocenjuje, da je upnik v odgovoru na ugovor, upoštevaje tudi delni umik predloga, terjatev, ki jo izterjuje, pojasnil v zadostni meri, tako da je preizkus skladnosti predloga z izvršilnim naslovom (v okviru določbe 2. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ) možen, dolžniku pa je treba zagotoviti pravico do izjave z vročitvijo upnikove vloge z vsemi prilogami, na kar opozarja tudi v odgovoru na pritožbo.

12. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Prim. sklepa VSL III Cp 585/2006, VSM I Ip 517/2012