Jedro

Zatrjevano in ugotovljeno pravno razmerje med pritožnico in pravdnimi strankami temelji na zatrjevanem solastninskem razmerju pravdnih strank na obravnavani nepremičnini in na kršitvi predkupne pravice, ki jo imata kot solastnika vsak svojega solastninskega deleža tožnik in pritožnica na podlagi tretjega odstavka 66. člena SPZ. Vsak od solastnikov lahko uveljavlja predkupno pravico (le) v sorazmerju s svojim idealnim deležem. V položaju, ko kršitev predkupne pravice v pravdi uveljavlja le eden od več solastnikov, katerih predkupna pravica je bila kršena, izid pravde ne vpliva na materialnopravni položaj ostalih solastnikov, ki niso uveljavljali zakonite predkupne pravice oziroma zahtevali sodnega varstva. Varovanje svoje predkupne pravice, na katero se sklicuje pritožnica, torej ne zadošča za njeno vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja kršitev njegove predkupne pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog pritožnice za dopustitev stranske intervencije na strani tožnika zavrne.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica stranske intervencije. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in spremeni sklep tako, da dopusti stransko intervencijo s stroškovnimi posledicami za toženo stranko. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da pritožnica niti tožnik nista zatrjevala niti dokazala materialnopravnega razmerja, na katerega bi vplivala odločitev o konkretni zadevi. Tožnik je navedel, da je pritožnica njegova žena, ki je enako kot on solastnica nepremičnine in da je toženci o prodaji niso obvestili. Predlagal je njeno zaslišanje. Izpostavil je, da izid spora med strankama vpliva na pritožničin materialnopravni položaj, saj bi se ob njegovem slabem pravdanju ne mogla več zoperstaviti pravnomočni zavrnilni sodbi. Torej odločitev o predmetnem tožbenem zahtevku vpliva na njen pravni položaj. Ker sta tožnik in pritožnica zakonca, je pritožničin pravni interes še toliko večji, da v pravdi zmaga tožnik, saj gre za vprašanje povečanja njegovega solastniškega deleža na predmetni nepremičnini in s tem posledično za povečanje skupnega premoženja zakoncev. Stališče, ki ga je zavzelo sodišče, je preozko in napačno. Pritožnica ima pravni interes, da tožnik zmaga, da se s tem neposredno ne poseže tudi v njeno solastninsko pravico. Izid te pravde bo vplival na solastniški položaj pritožnice. Intervencijski interes je podan.

3. Toženci na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Predpostavka za dopustitev stranske intervencije tiste osebe, ki se želi vmešati v tujo pravdo, je njen pravni interes, da zmaga v pravdi tista pravdna stranka, ki se ji želi v pravdi pridružiti. Intervenientov pravni interes za zmago ene od pravdnih strank mora izhajati iz določenega razmerja med intervenientom in eno od strank. Utemeljen je s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva na njegov pravni položaj. Sam ekonomski interes za vključitev v pravdo ne zadošča2. 6. Pravilne so ugotovitve sodišča, da ne tožnik ne pritožnica nista navedla niti verjetno izkazala medsebojnega materialnopravnega razmerja, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. Med razmerjem, ki je predmet spora med pravdnima strankama, ter razmerjem stranskega intervenienta in stranko, ki se ji hoče pridružiti, mora obstajati vsebinska zveza. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo3. Ne tožnik ne predlagateljica v vlogah nista navajala, da bi uveljavljanje njune predkupne pravice (kot solastnikov na obravnavani nepremičnini vsakega do 7/20) vplivalo na njuno medsebojno razmerje. Šele v pritožbi pritožnica prvič navaja, da je njen pravni interes za tožnikov uspeh v pravdi toliko večji, ker gre za vprašanje povečanja tožnikovega solastninskega deleža in posledično za povečanje skupnega premoženja zakoncev.

7. Zatrjevano in ugotovljeno pravno razmerje med pritožnico in pravdnimi strankami temelji na zatrjevanem solastninskem razmerju pravdnih strank na obravnavani nepremičnini in na kršitvi predkupne pravice, ki jo imata kot solastnika vsak svojega solastninskega deleža tožnik in pritožnica na podlagi tretjega odstavka 66. člena SPZ4. Vsak od solastnikov lahko uveljavlja predkupno pravico (le) v sorazmerju s svojim idealnim deležem. V položaju, ko kršitev predkupne pravice v pravdi uveljavlja le eden od več solastnikov, katerih predkupna pravica je bila kršena, izid pravde ne vpliva na materialnopravni položaj ostalih solastnikov, ki niso uveljavljali zakonite predkupne pravice oziroma zahtevali sodnega varstva. Varovanje svoje predkupne pravice, na katero se sklicuje pritožnica, torej ne zadošča za njeno vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja kršitev njegove predkupne pravice.

8. Potreben intervencijski interes je podan le takrat, kadar je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Če tožnik v tej pravdi ne bo uspel, ne bo uspel povečati svojega solastninskega deleža in s tem, kot trdi pritožnica, tudi povečanja skupnega premoženja zakoncev (drugi odstavek 51. člena ZZZDR5. Zanj neugodna odločba medsebojnega pravnega razmerja s pritožnico ne bo poslabšala. Pritožničin interes za povečanje skupnega premoženja, ki naj bi bilo pridobljeno v tej pravdi, kaže, da je za sodelovanje v moževi pravdi zainteresirana iz ekonomskih razlogov. Ekonomski interes za pravdo njene udeležbe v moževi pravdi ne utemeljuje.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

10. Ker pritožnica ni uspela s pritožbo, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami. 2 Ude, L., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba Ljubljana, 2006, stran 266 - 270. 3 VSL I Cpg 1466/2013. 4 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami. 5 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS št. 15/1976 s spremembami.