Jedro

Pravilno je organ za brezplačno pravno pomoč kot primerno stanovanje za tričlansko družino določil 70 m2, zato je po presoji sodišča pravilna tudi ugotovitev, da presežek površine stanovanja šteje kot premoženje, ki ga je potrebno upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, opr. št. II U 54/2011 z dne 2. 3. 2011. V citiranem upravnem sporu je sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke št. Bpp 55/2011 z dne 11. 1. 2011 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek iz razloga, ker v zadevi okoliščine glede naslova v katerem objektu tožnik dejansko živi, niso bile razčiščene. Sodišče je tudi navedlo, da je okoliščina, kjer tožnik z družino živi, za odločitev v zadevi pravno relevantna, saj se po določbi 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št.54/92 s spremembami in dopolnitvami) kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka dejansko stanje v skladu z napotilom sodišča dopolnila in prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik lastnik nepremičnega premoženja in sicer več parcel, ki so kmetijska zemljišča, in da od navedenih zemljišč ustvarja katastrski dohodek, ki po višini ne dosega cenzusa iz 23. člena ZSV. Nepremičnina parc. št. 124 k.o. ... pa predstavlja novo stanovanjsko hišo v kateri tožnik z ženo in mladoletnim otrokom živi. Po navedbah tožnika gre za novogradnjo, ki uporablja hišno številko hiše, ki je nekoč predstavljala hišo – kaščo, ki se je porušila. Iz cenilnega zapisnika, ki ga je predložil v postopku izhaja, da je velikost stavbe 301,40 m2, njena vrednost pa 83.613,96 EUR. Po določbi petega odstavka 3. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS št.69/2003 s spremembami) predstavlja celotna stanovanjska stavba stanovanje, ne glede na to, da obsega različne funkcionalne prostore (klet, sobe, podstrešje, itd.). Primerno stanovanje za tričlansko družino je v razponu izmere med 45 m2 in 70 m2. Sodišče pri presoji upošteva zgornjo mejo. Presežek v izmeri 231,40 m2 predstavlja premoženje družine, ki znaša 64.194,66 EUR in presega cenzus iz 23. člena ZSV, to je 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki v času odločanja znaša 13.771,20 EUR. Iz tega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo prosilca zavrnil. Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Obširno navaja okoliščine v zvezi z novogradnjo hiše v kateri prebiva. Navaja tudi, da podatki v zvezi z vrednostjo navedene nepremičnine še niso usklajeni z geodetsko upravo.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, ki je v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča opr. št. II U 54/2011 z dne 2. 3. 2011 dopolnila dejansko stanje v smeri ugotavljanja oziroma vrednotenja premoženja, ki se upošteva v skladu z določbo 23. člena ZSV. Po citirani določbi se namreč kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Kot izhaja iz podatkov predloženih upravnih spisov in obrazložitve izpodbijane odločbe, je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik z ženo in mladoletnim otrokom prebiva v novogradnji - visoko pritlični poslovno stanovanjski hiši v izmeri 301,40 m2 in da je naslov navedene stanovanjske hiše ... 24. V zvezi z vrednostjo navedene nepremičnine iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da se je tožnik skliceval na cenilni zapisnik iz leta 1993, po katerem je vrednost celotne nepremičnine znašala 86.613,96 EUR. Pravilno je organ za brezplačno pravno pomoč kot primerno stanovanje za tričlansko družino določil 70 m2, zato je po presoji sodišča pravilna tudi ugotovitev, da presežek v izmeri 231,40 m2, ki predstavlja znesek 64.194,66 EUR, šteje kot premoženje, ki ga je potrebno upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da navedeno premoženje presega vrednost 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožniku brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti (prvi odstavek 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči,ZBPP, Uradni list RS št. 48/2001 s spremembami).

Sodišče je tako po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo.