Jedro

Administrativna oziroma upravna izplačilna prepoved je prostovoljne narave, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks ne upošteva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 13. 10. 2015 za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Meni, da ne glede na šifro, pod kaj je prikazana administrativna oziroma upravna izplačilna prepoved, gre za poplačilo, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku in se nakazuje prav upniku. Pojasni, da je z upnikom že preden je ta vložil izvršilni predlog dosegel dogovor o poplačilu, ki je tehnično izpeljan tako, da je bila izdana administrativna oziroma upravna izplačilna prepoved v korist sedanjega upnika. Ker se to izvaja, sodna izvršba, ki je predmet tega postopka, na njegove dohodke ne more biti uspešna, s čimer je upnik seznanjen. Po njegovem je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno tudi iz razloga, ker upniku predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni bil poslan v vednost, ta pa bi navedeno lahko potrdil. Tako je zaključek sodišča, da gre za prostovoljno plačevanje utemeljen le delno, saj tehnično izgleda kot da dolžnik nekaj prostovoljno plačuje, dejansko pa pomeni poseg v maksimalno mogočem znesku v njegove mesečne dohodke in to v korist upnika. Doda, da ima tudi telesno okvaro 4. stopnje v višini 70% kot posledica bolezni od 6. 7. 2010 dalje, kot izhaja iz priložene odločbe ZPIZ št. 2 6 6014569 z dne 8. 6. 2010, s katero mu je bil sicer zavrnjen zahtevek do izplačila invalidnine za 70% telesno okvaro, ker gre za okvaro kot posledica bolezni, iz nje pa izhaja zatrjevano dejstvo in višina telesne okvare, kar pomeni, da ni sposoben ustvarjati nobenih drugih dohodkov in se tako preživlja zgolj s preostankom pokojnine, ki jo dejansko prejema. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks, podredno za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlagani taksni oprostitvi pravilno izhajalo iz določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), v skladu s katero sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ob tem tudi ni prezrlo odločb Ustavnega sodišča RS, in sicer št. U-I-85/14-13 z dne 10. 7. 2014, po kateri sodišče oprosti plačila sodnih taks tudi stranko, če denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa ne prejema, bi pa bila do nje upravičena, če bi vlogo podala, ter št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015, iz katere izhaja, da je prvi odstavek 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja ZPP, procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Sodišče je v zadnji navedeni ustavni odločbi kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa (1) že v preteklosti napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre, analogna uporaba drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči).(2)

6. Na podlagi predloženih listin - obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o višini dolžnikove pokojnine ter izpolnjene izjave o premoženjskem stanju je sodišče ugotovilo, da dolžnik denarne socialne pomoči ne prejema, do nje pa ne bi bil upravičen niti, če bi podal ustrezno vlogo, saj njegovi prihodki presegajo cenzus po določbah ZSVarPre, prav tako pa ni upravičen do oprostitve na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Čeprav se je dolžnik v predlogu skliceval na to, da njegova pokojnina zaradi izterjav in posledičnih odtegljajev ni izplačana v celoti, temveč zgolj v minimalnem znesku, ki ga določa ZIZ za zagotovitev eksistence, navedenega sodišče pri presoji ni upoštevalo, saj je štelo, da so za oceno ogroženosti prosilca merodajni podatki o njegovih dohodkih, ne pa o tem, koliko so ti dohodki zmanjšani zaradi odplačevanja dolgov. Administrativna oziroma upravna izplačilna prepoved je prostovoljne narave, zato se pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodnih taks ne upošteva. Dohodki dolžnika iz naslova pokojnine (1.029,94 EUR) so tolikšni, da plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR takoj in v celotnem znesku ne bi bistveno znižalo sredstev, s katerimi se dolžnik preživlja, zato ni pogojev niti za oprostitev niti za delno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.

7. Sodišče prve stopnje je natančno (konkretno) in hkrati prepričljivo pojasnilo, zakaj dolžnikov predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilno sodne takse ni utemeljen. Navedenim razlogom sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, glede na pritožbena izvajanja pa dodaja;

8. Sodišče prve stopnje je pri presoji višine mesečnih dohodkov dolžnika v nasprotju s pritožbenimi navedbami, pravilno štelo, da se pri ugotavljanju okoliščin glede občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, torej tudi višine dolžnikovih prejemkov, administrativne oziroma upravno izplačilne prepovedi ne upoštevajo. Ker se pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in od 1. 1. 2012 dalje ZSVarPre, se na tej podlagi ugotavlja tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja. Na podlagi določb ZSVarPre se pri ugotavljanju teh sredstev (lastnega dohodka) upoštevajo vsi dohodki in prejemki iz 12. člena tega zakona pri čemer administrativne prepovedi in upravno izplačilne prepovedi niso priznane kot zakonska izjema in se pri ugotavljanju višine dohodkov ne upoštevajo, zato, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, dolžnikov mesečni prejemek iz naslova pokojnine (1.029,94 EUR) bistveno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (trenutno 541,64 EUR). Glede na navedeno smiselni pritožbeni ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen. Pritožbene navedbe dolžnika, da sta se z upnikom dogovorila o izplačilu dela pokojnine, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vplivajo. Bistveno je, da pri odtegljaju ne gre za takšno obveznost, ki bi se upoštevala pri ugotavljanju višine prejemkov dolžnika, temveč za del pokojnine, katere rubež in izplačilo upniku je prostovoljno odobril dolžnik.(3) Dogovor med dolžnikom in upnikom v obliki upravno izplačilne prepovedi, da mu bo dolžnik iz naslova dolga mesečno plačeval določen znesek, za presojo pogojev za oprostitev plačila sodnih taks tudi po oceni pritožbenega sodišča ni upošteven. Pravna narava upravno izplačilne prepovedi je pravnoposlovna, ne nastane s sodno odločbo, pač pa po volji dolžnika (prostovoljno) oz. s soglasjem upnika ter potrditvijo dolžnikovega dolžnika. Dolžnik je tako prejemnik pokojnine, ki je zaradi njegovega soglasja zmanjšana v korist upnika, kar pa ne vpliva ne zmožnost plačila sodne takse. Pri tem ne gre spregledati, da lahko dolžnik upravno izplačilno prepoved kadarkoli prekliče s pisno izjavo dano o preklicu (četrti odstavek 135. člen ZIZ). V predmetni zadevi so dohodki dolžnika iz naslova pokojnine tolikšni, da plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR takoj in v celotnem znesku tudi po oceni pritožbenega sodišča ne bi bistveno znižalo sredstev, s katerimi se dolžnik preživlja. Odločitev sodišča prve stopnje je po pojasnjenem pravilna in zakonita.

9. Pritožbeno navajanje dolžnika, da ima tudi telesno okvaro 4. stopnje v višini 70% kot posledica bolezni od 6. 7. 2010 dalje, kot izhaja iz priložene odločbe ZPIZ št. 2 6 6014569 z dne 8. 6. 2010, s katero mu je bil sicer zavrnjen zahtevek do izplačila invalidnine za 70% telesno okvaro, ker gre za okvaro kot posledica bolezni, iz nje pa izhaja zatrjevano dejstvo in višina telesne okvare, kar pomeni, da ni sposoben ustvarjati nobenih drugih dohodkov in se tako preživlja zgolj s preostankom pokojnine, ki jo dejansko prejema, predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Da naj bi dolžnik na te okoliščine tekom postopka na prvi stopnji (na kakršenkoli način) opozarjal, iz spisa ni razvidno, pa tudi sicer navedeno ne bi vplivalo na odločitev, saj se dolžnikova pokojnina iz tega naslova ni zmanjšala, ravno nasprotno, lahko bi se celo povečala.

10. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dodati je, da bo dolžnik v primeru nastanka nove taksne obveznosti ob spremenjenih okoliščinah lahko ponovno zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks.

12. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 557/2008, I Up 47/2011, I Up 297/2011. Op. št. (2) : Glej točka 18. obrazložitev odločbe.

Op. št. (3) : Glej D. Volk, Upravna izplačilna prepoved po ZIZ - nekatera vprašanja iz prakse, Pravna praksa, 2011, št. 34, str.14.