Jedro

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v mandatni pogodbi določeno, da bo A. d. o. o. prevzela storitev v zvezi z izgradnjo skupne komunalne infrastrukture, ne pa da bo opravila kakšno storitev.

Pritožba ne upošteva, da iz razloga, ker komisionarjeva pravna dejanja učinkujejo (povzročajo pravne posledice) za komitenta samo posredno, postanejo pravice, ki jih je komisionar pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za komitenta, ter stvari in drugo premoženje, ki jih je komisionar pridobil pri opravljanju poslov za komitenta (na podlagi pogodb, ki jih je sklenil zanj) del komitentovega premoženja šele, ko komisionar opravi ustrezen razpolagalni posel, ki je potreben za prenos tega premoženja (premoženjskih pravic) na komitenta. Na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ lahko komitent zahteva izpolnitev terjatve iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti primarno toženi stranki MOL pritožbene stroške v znesku 931,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti podredno toženi stranki A. d. o. o. pritožbene stroške v znesku 931,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

_Dejanski okvir spora_

1. Tožnika sta leta 1999 kupila zemljišče za gradnjo družinske hiše v okviru nameravane izgradnje gradbenega projekta Gameljne – Soseska ŠS 8/5 skupaj z ostalimi kupci zemljišč, v fazi, ko še ni bila zgrajena skupna komunalna infrastruktura. Dne 24. 4. 2004 sta kot soinvestitorja s podredno toženo stranko – A. d. o. o. (v nadaljevanju A. d. o. o.) sklenila Mandatno pogodbo, v kateri sta se kot lastnika parcele št. 459/20, na kateri se bo zgradila hiša v okviru projekta ŠS 8 – Gameljne, dogovorila, da A. d. o. o. prevzame storitve investitorskega inženiringa ter finančno spremljanje investicije in vodenje finančnega obračuna, te storitve pa med drugim obsegajo „ukinitev javnega dobra za del gozdnih poti, ki so potrebne za izgradnjo komunalne infrastrukture in sklenitev menjalne pogodbe z MOL (primarno tožena stranka - nadaljevanju MOL) ter izvedbo gradnje komunalne infrastrukture“, tožnika pa sta se zavezala plačati dogovorjeno vrednost pogodbenih del. Tožnika in ostalih triindvajset lastnikov parcel so z A. d. o. o. sklenili Pogodbo o ureditvi medsebojnih soinvestitorskih razmerij z dne 7. 2. 2005, s katero so se dogovorili za delitev stroškov za izgradnjo komunalne infrastrukture, s tem, da je bila tožnikoma v tej zvezi dogovorjeno odmerjena površina parcele v velikosti 369,8 m2, ki bi tožnikoma omogočila, da zgradita hišo, ker obstoječa površina, ki sta jo imela v lasti, ni zadoščala za pridobitev gradbenega dovoljenja in za gradnjo hiše. S sporazumom z dne 8. 11. 2001 so se soinvestitorji namreč predhodno dogovorili, da se bo za potrebe gradnje pristopilo k menjalni pogodbi z MOL tako, da bo od takrat obstoječe ceste parc. št. 1540/2 po parcelaciji nastala med drugim tudi parcela 1540/6, ki bo prešla v last tožnikov. MOL in A. d. o. o. sta 31. 7. 2008 sklenili Pogodbo o opremljanju za območje urejanja SŠ 8/5 Srednje Gameljne, s katero se je A. d. o. o. zavezala MOL, da bo zgradila vso načrtovano novo komunalno opremo, pridobila potrebna zemljišča, ki jih bo neodplačno prenesla na MOL, in da bo MOL z A. d. o. o. in lastniki zemljišč (soinvestitorji) sklenila menjalne pogodbe, s katerimi bo zamenjala zemljišča, ki so bila v njeni lasti. Pogodba o opremljanju je bila razvezana. MOL je zato zoper A. d. o. o. vložila tožbo, v kateri je zahtevala, da ji A. d. o. o. plača 1.509.699,03 EUR, kasneje pa je bila med njima sklenjena sodna poravnava.

2. Tožnika zoper MOL zahtevata plačilo zneska, ki sta ga vložila v izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture, za katero trdita, da je v lasti MOL. Tožnika menita, da je MOL ravnala protipravno, ker je parcelo 1540/6 prodala na javni dražbi tretji osebi, namesto da bi, kot je bilo dogovorjeno, to nepremičnino prepustila v last tožnikoma z menjalno pogodbo, na podlagi katere bi MOL dobila delež na zemljišču skupne komunalne infrastrukture – parc. št. 459/26. Ker tožnika nista dobila v last nepremičnine 1540/6, nimata zadostne površine zemljišča za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo hiše. Tožnika zatrjujeta, da je zanju komunalna ureditev neuporabna. S tožbenim zahtevkom zahtevata vračilo vložka v komunalno infrastrukturo. A. d. o. o. pa odgovarja tožnikoma v primeru, če se bo ugotovilo, da ni podana odgovornost MOL, ker ni izpolnila obveznosti iz Mandatne pogodbe, ker ni bila sklenjena menjalna pogodba med MOL in tožnikoma.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper MOL, ki se glasi na plačilo zneska 63.119,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2018 dalje do plačila (I), zavrnilo je tudi enak tožbeni zahtevek zoper A. d. o. o. (II). Sodišče je tožnikoma naložilo, da sta dolžna povrniti pravdne stroške MOL v višini 3.471,87 EUR (III) in družbi A. d. o. o. v višini 3.845,19 EUR, obema s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV).

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožbena zahtevka zoper MOL in A. d. o. o. nista zastarala, ker je zastaralni rok pričel teči 23. 5. 2018, ko je bila na javni dražbi prodana nepremičnina 1540/6, tožba pa je bila vložena 23. 12. 2019. 5. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper MOL, ker je ugotovilo, da MOL ni bila v pravnem razmerju s tožnikoma, da ni bila dolžna skleniti menjalne pogodbe s tožnikoma, in da ni ravnala protipravno, tudi ne pri prodaji nepremičnine 1540/6. 6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper A. d. o. o., ker je ugotovilo, da sta tožnika z A. d. o. o. sklenila mandatno pogodbo in ne komisijske, da tožnika nista mogla pričakovati, da bo A. d. o. o. prepričala MOL, kot lastnico parcele 1540/6, da bo s tožnikoma sklenila menjalno pogodbo, da je v Mandatni pogodbi navedeno le, da bo sklenjena menjalna pogodba, ne pa za katera zemljišča, da je bilo že v trenutku, ko je bila prodana prva parcela iz kontingenta parcel, ki bi jih morala v zamenjavo prejeti MOL, porušeno razmerje pričakovane menjave, da bi z menjalno pogodbo, kot se zavzemata tožnika, MOL kršila Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ravnala pa bi tudi v nasprotju s Pogodbo o opremljanju, ker bi na podlagi te pogodbe prejela 896 m2, sama pa bi prepustila 313 m2, z menjalno pogodbo za katero se zavzemata tožnika, pa to razmerje ne bi bilo več upoštevano in bi bilo v škodo MOL, da je A. d. o. o. pripravila osnutek menjalne pogodbe, ki ni bil podpisan, da tožnika nista bila pogodbeni stranki Pogodbe o opremljanju, zato nimata upravičenj iz te pogodbe, da tožnika protipravnosti ravnanja A. d. o. o. nista dokazala v zvezi z (ne)izpolnjevanjem zavez iz Mandatne pogodbe, da tožnika nista upravičena do vrnitve zneska, ki sta ga plačala po Mandatni pogodbi iz naslova neupravičene obogatitve, ker pravna podlaga za plačilo ni odpadla, del njunega zemljišča je komunalno opremljen, če pa sta plačala višji znesek z upoštevanjem večje kvadrature od dejanske, pa bi morala tak zahtevek nasloviti na soinvestitorje, ker so oni obogateni.

**_1. Povzetek pritožbenih navedb_**

7. Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagata pritožbenemu sodišču, da primarno pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnika sta priglasila tudi pritožbene stroške.

8. Pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, ne povzema pritožbenih navedb, s katerimi pritožba opisuje kronologijo od nakupa zemljišč do prodaje parcele 1540/6 na javni dražbi oziroma do sklenitve sodne poravnave med MOL in A. d. o. o.1

9. Sodišče se ni opredelilo do navedb, da je med tožnikoma in A. d. o. o. obstajalo razmerje iz komisijske pogodbe in sta zato preko Pogodbe o opremljanju v razmerju z MOL vstopila tudi tožnika. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza z izvedencem.

10. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da med tožnikoma in MOL ni bilo nobenega pravnega razmerja. Tožnika sta zatrjevala, da Mandatna pogodba ne glede na njen naslov dejansko predstavlja komisijsko pogodbo. Tožnika in soinvestitorji so bili investitorji komunalne infrastrukture, ker so prispevali denarna sredstva. A. d. o. o. je prejela plačilo za svoje delo in ni prispevala lastnih sredstev. Pogodbe o opremljanju A. d. o. o. ni sklenila z MOL kot pooblaščenka soinvestitorjev, kot bi veljalo, če bi šlo za mandatno razmerje. A. d. o. o. je Pogodbo o opremljanju sklenila kot investitor pooblaščenec, kar pravno pomeni, da je nastopala kot komisionar, ker je delovala na račun investitorjev in hkrati tožnikov, in s tem tudi v delu, ki se nanaša na pričakovanja tožnikov do pridobitve parcele 1540/6 ter s tem povezane zaveze MOL do tožnikov kot komitentov.

11. Ni pomembno, ali bi tožnika lahko zahtevala izpolnitev obveznosti MOL iz Pogodbe o opremljanju. Po drugem odstavku 804. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se štejejo terjatve tožnikov iz tega naslova za njune terjatve od trenutka njihovega nastanka. Ne glede na to, ali je A. d. o. o. že odstopila terjatve do MOL tožnikoma, je bistveno, da je MOL s prodajo parcele 1540/6 onemogočila izpolnitev svoje obveznosti iz tega naslova.

12. Iz Pogodbe o opremljanju izhaja, da vključuje komunalni prispevek za nepremičnino tožnikov za namene gradnje, kar pomeni, da je MOL sprejela, da tožnika sodelujeta zaradi gradnje na njuni parceli ter da bo prišlo do menjave, s katero bosta dobila parcelo 1540/6. Tak namen sodelovanja potrjuje ureditev v Mandatni pogodbi in v pogodbi, ki so jo med seboj sklenili soinvestitorji, s tem, ko je bil določen delež stroškov tožnikov na podlagi pričakovane kvadrature zemljišč, torej tudi z upoštevanjem parcele 1540/6. S tem in ostalimi akti (Odlokom, karto gradbenih parcel iz oktobra 2007 z izsekom parcele tožnikov in skico parcele, ki je bila poslana po faksu 29. 9. 2006, tabela ključa delitve stroškov za izgradnjo komunalne strukture) je izkazan dogovor, da sta na strani soinvestitorjev tožnika tista, ki sta upravičena do parcele 1540/6. 13. Iz dopisa A. d. o. o. št. 6/AS/2021 z dne 2. 8. 2021, ki ga tožnika prilagata pritožbi, ki ga nista mogla prej predložiti, ker sta ga, kot izhaja tudi iz datuma dopisa, prejela šele po prejemu sodbe, izhaja, kakšna so bila vzpostavljena razmerja med pravdnimi strankami. S tem dopisom A. d. o. o. seznanja soinvestitorje, ki so z njo sklenili mandatne pogodbe, o ureditvi razmerja z MOL po Pogodbi o opremljanju, da je bila sklenjena sodna poravnava med A. d. o. o. in MOL, s čimer so izpolnjenji pogoji za začetek postopka prenosa zgrajene komunalne opreme, vključno z neodplačnim prenosom lastninske pravice na zemljiščih. To potrjuje zavezo A. d. o. o. in MOL do tožnikov, da se komunalno uredi konkretno območje in izvedejo predvidene menjave zemljišč in da je sedaj nastopila zaveza soinvestitorjev, da skladno z Mandatno pogodbo, Pogodbo o opremljanju in Pogodbo o stavbni pravici z MOL sklenejo pogodbo o neodplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah. A. d. o. o. v dopisu govori o zavezi soinvestitorjev in s tem tudi tožnikov do MOL, čeprav niso podpisniki Pogodbe o opremljanju, kar pomeni, da sta tožnika z A. d. o. o. sklenila komisijsko pogodbo in da je A. d. o. o. Pogodbo o opremljanju sklenila kot komisionar tožnikov in ostalih soinvestitorjev. Če velja po Pogodbi o opremljanju zaveza tožnikov in ostalih soinvestitorjev skleniti pogodbo o neodplačnem prenosu zemljišč z MOL, velja enaka zaveza za MOL, da sklene pogodbo o menjavi zemljišč s tožnikoma in ostalimi soinvestitorji, kot to utemeljujeta tožnika v tej zadevi.

14. MOL ni oddala gradnje komunalne opreme A. d. o. o. Komunalno opremo so namesto MOL zgradili tožnika in ostali soinvestitorji, namesto plačila komunalnega prispevka, kot se zahteva za potrebe gradnje družinskih hiš. A. d. o. o. je le kot komisionar to izvedla za soinvestitorje. A. d. o. o. se ni zavezala zagotoviti neodplačnega prenosa lastninske pravice na MOL. A. d. o. o. ni lastnica zemljišč, saj so lastniki soinvestitorji, torej tudi tožnika.

15. Zmotno je razumevanje sodišča, da imata zaradi vlaganj sedaj tožnika komunalno opremljeno zemljišče. Ne gre za vlaganje tožnikov v njuno premoženje, ampak za sofinanciranje premoženja MOL kot nosilca izvajanja komunalnih storitev. Tožnika nimata upravičenj iz naslova komunalne opreme, ker je upravičenka MOL. Za tožnika imajo vlaganja v komunalno strukturo pomen samo, če jima je s tem omogočena gradnja na njuni nepremičnini, to pa je glede na velikost obstoječe parcele tožnikov mogoče samo, če bi se uresničila zaveza MOL glede prenosa parcele 1540/6. 16. Na podlagi 70. člena OZ, ki določa: „Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Pod enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni učinek za zastopanega. Zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega; vendar ima pogodba pravni učinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, če je druga stranka vedela ali bi bila po okoliščinah lahko sklepala, da ona nastopa kot zastopnik.“ To pomeni, da ima pooblastitelj neposredni zahtevek proti stranki, s katero pooblaščenec v skladu s svojimi pooblastili sklene pogodbo, kar pomeni v konkretnem primeru, da imata tožnika zahtevek proti MOL, ker je MOL glede na vsebino sklenjenih razmerij vedela, da A. d. o. o. nastopa za tožnika in ostale soinvestitorje.

17. A. d. o. o. je s tožnikoma in ostalimi soinvestitorji sklenila mandatne pogodbe, s katerimi se je zavezala, da bo v imenu ter na račun pooblastitelja in ostalih soinvestitorjev prevzela v zvezi z izgradnjo skupne komunalne strukture storitve investitorskega inženiringa ter finančno spremljanje in vodenje finančnega obračuna. V 6. točki 1. člena pogodbe je kot storitev investitorskega inženiringa navedena ukinitev javnega dobra za del gozdne poti, ki je potrebna za izgradnjo komunalne infrastrukture, in sklenitev menjalne pogodbe z MOL. Skladno s to točko je A. d. o. o. z MOL sklenil Pogodbo o opremljanju, v kateri sta se pogodbenici v 17. členu dogovorili, da MOL z A. d. o. o. in lastniki zemljišč sklene v roku tridesetih dni od sprejema sklepa o ukinitvi javnega dobra menjalno pogodbo. Pogodba o opremljanju predstavlja komisijsko pogodbo. Če bi šlo za mandatno razmerje, pa veljajo določbe prvega in tretjega odstavka 70. člena OZ. MOL se je preko A. d. o. o., kot mandatarja tožnikoma zavezala, da bo z njima v roku tridesetih dni sklenila menjalo pogodbo.

18. Če tožnika nista imela upravičenja do parcele 1540/6, potem bi zgolj MOL morala prispevati k vlaganjem v konkretno komunalno infrastrukturo. Če bi se kljub vsemu ugotovilo, da glede parcele 1540/6 MOL ni ravnala protipravno in z njeno prodajo ni onemogočila izpolnitve svoje zaveze po Pogodbi o opremljanju, je MOL obogatena za delež vlaganj tožnikov na račun upoštevanja površine 68 m². Tožnika sta pričakovala, da se bodo razmerja realizirala, kot so bila vzpostavljena, vendar je to odpadlo s prodajo parcele 1540/6. Tožnika sta ta dejstva izpostavila npr. v pripravljalni vlogi z dne 29. 3. 2021, in sicer, da gre za sorazmerni delež 68 m² v skupni površini 369 m², kar je 18,4 % oziroma zneskovno 11.631,77 EUR .

19. Sodišče je Mandatno pogodbo opredelilo kot mandatno pogodbo, čeprav gre dejansko za komisijsko. Že iz tega razloga je zmotna odločitev o protipravnosti ravnanja A. d. o. o. A. d. o. o. ni izpolnila Pogodbe o opremljanju, kar predstavlja kršitev Mandatne pogodbe, ker ni zagotovila potrebnega za sklenitev menjalne pogodbe; šlo je za pričakovane pravice, med drugim za menjavo parcele 1540/6, česar A. d. o. o. ni realizirala, da pa je šlo za njeno obveznost izhaja iz dopisa, s katerim obvešča tožnika in ostale soinvestitorje, da je končno realizirala dogovorjeno iz Pogodbe o opremljanju. Kavza za razmerje tožnikov je bilo sofinanciranje v komunalno ureditev zaradi pričakovanja, da bosta tožnika dobila nepremičnino 1540/6. Če za neuresničitev kavze ni odgovorna MOL, ker je zaradi kršitve Pogodbe o opremljanju imela razlog, da odstopi od pogodbe, gre za odgovornost A. d. o. o. A. d. o. o. je bila zavezana k aktivnostim, ki bi pripeljale do sklenitve menjalne pogodbe, teh niti ne zatrjuje, s tem, da tudi prizadevanja za sklenitev menjalne pogodbe ni izkazala. Rok za sklenitev menjalne pogodbe v Mandatni pogodbi ni bil določen. Če je MOL odstopila od Pogodbe o opremljanju, kaže, da A. d. o. o. obveznosti iz te pogodbe ni izpolnila. V konkretnem primeru se je A. d. o. o. zavezala prevzeti storitve investitorskega inženiringa. Če gre za mandatno razmerje, je bila obveznost A. d. o. o. prizadevanje za sklenitev menjalne pogodbe z MOL s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Obveznost A. d. o. o. je bila facilitacija sklenitve menjalne pogodbe med tožnikoma in MOL v roku tridesetih dni od sklenitve Pogodbe o opremljanju. A. d. o. o. bi za zadostitev obligacije prizadevanja s skrbnostjo dobrega strokovnjaka morala ravnati povsem drugače. Dober strokovnjak bi moral v tridesetih dneh pripraviti primeren osnutek menjalne pogodbe, vzpostaviti kontakt med strankami z namenom sklenitve pogodbe ter voditi morebitna pogajanja na način, da pravočasno pride so sklenitve. A. d. o. o. je ravnala nasprotno. Ravnanje, da je ravnala v smeri prizadevanja, je obvestilo o domnevni pripravi osnutka menjalne pogodbe več kot devet mesecev po preteku tridesetdnevnega roka. Že to kaže na očitno zanemarjanje pogodbenih dolžnosti A. d. o. o. do tožnikov, s tem, da osnutka menjalne pogodbe ni predložila, in da očitno za njeno sklenitev ni izpolnila pogojev po Pogodbi o opremljanju, ampak se je uspela dogovoriti šele pred kratkim, kar izhaja iz dopisa. S takim ravnanjem ni zadostila standardu skrbnosti dobrega gospodarja, še več, če se ugotovi, da MOL ni ravnala protipravno, je A. d. o. o. s svojim ravnanjem povzročila, da je MOL odstopila od Pogodbe o opremljanju, in je zato posledično prodala parcelo 1540/6, s čimer je sklenitev menjalne pogodbe med tožnikom in MOL de facto postala neizvedljiva. S tem je A. d. o. o. onemogočila, da bi nepremičnina tožnikov postala zazidljiva, kar je naredilo vložek tožnikov v višini 63.803,64 EUR za povsem brezpredmetnega.

**_1. Povzetek odgovora na pritožbo MOL_**

20. MOL v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva od tožnikov, da ji povrneta pritožbene stroške.

21. Terjatev tožnikov je zoper MOL zastarala. Sklep o ukinitvi javnega dobra iz drugega odstavka 17. člena Pogodbe o opremljanju je bil sprejet 26. 5. 2008, objavljen v Uradnem listu RS pa 10. 6. 2008, zato je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, očitno pa je bila vsebina Pogodbe o opremljanju pripravljena že pred uveljavitvijo tega sklepa. Tudi če bi šteli, da je glede na to, da je sklep začel veljati več kot trideset dni pred sklenitvijo Pogodbe o opremljanju in je tridesetdnevni rok začel teči šele z njeno sklenitvijo, bi ta rok potekel 30. 8. 2008. Takrat je bilo jasno, da obveznost ni izpolnjena, in takrat je začel teči zastaralni rok. Glede ugovora zastaranja je MOL izkazala, da je nezmožnost sklenitve menjalne pogodbe nastopila že bistveno pred prodajo sporne nepremičnine. MOL že od 15. 10. 2014 ni lastnica parcel 1540/13 in 1540/14, ki sta nastali iz parcele 1540/5, od 29. 9. 2010 pa ni lastnica 1540/4 in 1540/11. Nepremičnina 1540/6 je bila zgolj še zadnja od teh nepremičnin, ki jih je MOL prodala.

22. MOL ni prevzela obveznosti do tožnikov, da bo nanju prenesla lastninsko pravico na nepremičnini 1540/6 na podlagi menjalne pogodbe ali kakorkoli drugače. Take obveznosti MOL ne nalaga tudi noben predpis. Tožnika zahtevata povrnitev škode, ki naj bi jima nastala, ker se niso uresničila njuno pogodbo pričakovanja, ki sta jih imela na podlagi pravnih poslov, ki jih nista sklenila z MOL. Namen Pogodbe o opremljanju ni bil v tem, da bosta tožnika kasneje lahko gradila stanovanjsko hišo, saj to ni naloga MOL. 17. člen Pogodbe o opremljanju ne ustvarja učinkov za tožnika, ker nista bila stranki pogodbe.

23. Pogodba o opremljanju je bila 1. 10. 2014 razvezana in ne velja več, zato je prenehala obveznost MOL glede sklenitve menjalne pogodbe. V 17. členu Pogodbe o opremljanju je določeno, da se bo zamenjalo 896 m² za 313 m² in da je menjalno razmerje 2,86:1 v korist MOL, kar pomeni, da bi za vsak m² svojega zemljišča MOL dobila 2,86 m² drugih zemljišč, tožnika pa trdita, da sta upravičena do pridobitve predmetne nepremičnine v izmeri 68 m², kar bi pomenilo, da bi morala tožnika prenesti na MOL 194,68 m² svojega zemljišča, tožnika pa sta v postopku trdila, da bi na MOL prenesla zgolj parcelo št. 459/21 v izmeri 14 m² ter solastninski delež (skupaj 1/11) parcele 459/26, ki v celoti meri 544 m², torej bi na solastninski delež tožnikov odpadlo 49,45 m², trdita pa, da bi sama prenesla 63,45 m², prejeli pa bi 68 m², čeprav je bilo v Pogodbi v opremljanju dogovorjeno povsem drugačno menjalno razmerje. OPN MOL ID je bil sprejet in začel veljati šele leta 2010, zato se tožnika ob sklepanju pravnih poslov - prodajne pogodbe z dne 5. 3. 1999, Mandatne pogodbe z dne 29. 4. 2004, Pogodbe o ureditvi medsebojnih soinvestitorskih razmerij z dne 7. 2. 2005 ter izjave – soglasja z dne 17. 12. 2007, nista mogla zanašati, da bosta po prostorskem aktu, ki tedaj sploh še ni obstajal, izpolnjevala pogoje za gradnjo hiše na svoji parceli, če bosta pridobila še sporno nepremičnino.

24. Iz četrtega odstavka 19. člena Odloka o programu opremljanja ne izhaja dolžnost MOL, da mora zamenjati sporno nepremičnino ravno s tožnikoma, to ne izhaja tudi ne iz Pogodbe o opremljanju. V vsakem primeru bi šlo lahko le za obveznost v korist vseh soinvestitorjev v komunalno opremo, ne pa v korist posameznih lastnikov stavbnih zemljišč, konkretno tožnikov, saj Odlok ne določa konkretno, na koga bi MOL v primeru sklenitve menjalne pogodbe prenesla posamezno njej lastno nepremičnino.

25. MOL je sporno nepremičnino prodala na javni dražbi šele leta 2018, ko Pogodba o opremljanju ni več veljala in je ni več zavezovala.

26. S sklenitvijo sodne poravnave MOL in A. d. o. o. nista za nazaj vzpostavili veljavnosti Pogodbe o opremljanju, temveč sta zgolj uredili razmerje, ki je posledica njene razveze, zato je bilo treba sporno razmerje nekako urediti. Iz sodne poravnave ne izhaja, da bo MOL s komurkoli sklenila kakršnokoli menjalno pogodbo. Če A. d. o. o. ne bo uspela zagotoviti neodplačnega prenosa zemljišč, bo morala sama plačati denarno odmeno MOL. V Pogodbi o opremljanju je določeno, da bo investitor komunalni prispevek poravnal z izgradnjo komunalne opreme, lastniki parcel pa bodo plačali komunalni prispevek neposredno MOL pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjskih objektov. Ker A. d. o. o. ni pravilno in pravočasno izpolnila obveznosti iz Pogodbe o opremljanju, ni prišlo do prenosa zgrajene komunalne opreme z dogovorjeno dokumentacijo in s pripadajočimi zemljišči na MOL.

27. Tožnika nista ničesar plačala MOL za komunalno opremo, niti na račun kvadratur njune nepremičnine niti ne na račun sporne nepremičnine. Do vračila vplačanega komunalnega prispevka je lahko upravičen le investitor, ki je plačal komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo v denarju. Investitor, ki je plačal komunalni prispevek za novo komunalno opremo, ali če je plačal komunalni prispevek v naravi za izgradnjo komunalne opreme po Pogodbi o opremljanju, pa nato ne začne z gradnjo, v nobenem primeru ni upravičen do vračila komunalnega prispevka v denarju, temveč lahko uveljavlja le pretekla vlaganja pri naslednji odmeri komunalnega prispevka za predmetno zemljišče. Iz tega razloga tožnika ne moreta od MOL zahtevati povrnitve domnevno vloženih sredstev v komunalno opremo.

28. Z izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture se premoženje MOL s plačili tožnikov ni povečalo, ker še vedno ni prišlo do prenosa nepremičnin na MOL, zato je še vedno v lasti A. d. o. o. in tretjih oseb, zato do prenosa komunalne opreme zgrajene nad in pod njimi, kot sestavine nepremičnin ni prišlo. Premoženje MOL se torej zaradi prispevkov tožnikov ni nič povečalo. Za izgradnjo komunalne opreme sta tožnika povečala vrednost svojega zemljišča, ki je zdaj komunalno opremljeno, prej pa ni bilo, in ga tožnika lahko prodata za bistveno višjo kupnino. MOL ni dolžna in ne sme prispevati k vlaganjem v komunalno infrastrukturo, ki jo gradi nekdo tretji, lahko jo bodisi gradi sama in tistim, ki se priključijo nanjo, zaračunava komunalni prispevek, bodisi jo gradijo tretji in s tem v naravi izpolnijo svojo obveznost plačila komunalnega prispevka. MOL ni nikoli prevzela obveznosti, da bo v konkretnem primeru soinvestirala v izgradnjo komunalne opreme.

_**1. Povzetek odgovora na pritožbo A. d. o. o.**_

29. A. d. o. o. predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva od tožnikov, da ji povrneta pritožbene stroške.

30. A. d. o. o. se je z mandatno pogodbo zavezala zgolj, da bo prevzela določene storitve in ne, da jih bo opravila v smislu obligacije rezultata, in da zanje odgovarja. Terminologija, da mandatar prevzame posel, je vsebovana tudi v določbah OZ, ki urejajo mandatno pogodbo.

31. V konkretnem primeru že po sami definiciji komisijske pogodbe ne bi bilo mogoče Mandatne pogodbe šteti za komisijsko pogodbo, ker se s prvim odstavkom 788. člena OZ s komisijsko pogodbo komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. V konkretnem primeru ni bila dogovorjena provizija, prav tako A. d. o. o. ni nastopala in ravnala v svojem imenu po Mandatni pogodbi, temveč v imenu in po pooblastilu tožnikov.

32. Tožnika ne moreta uspeti z navedbami, da naj bi šlo za komisijsko pogodbo, ker sta tožnika in ostali soinvestitorji za izvedbo investicije prispevala finančna sredstva, A. d. o. o. pa je prejela plačilo za svoje delo in ni prispevala lastnih sredstev. Prav dejstvo, da je A. d. o. o. prejela plačilo za svoje delo – prizadevanje za izpolnitev obveznosti po pogodbi in ni prispevala svojih sredstev - kaže na mandatno razmerje. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila obveznost A. d. o. o. prizadevanje za sklenitev menjalne pogodbe. Sodišče je ugotovilo, da se A. d. o. o. ni zavezala, da bo MOL sklenila menjalno pogodbo s tožnikoma. Menjalno pogodbo lahko skleneta le lastnika nepremičnin, A. d. o. o. je po logiki stvari ne bi mogla.

33. Po mnenju tožnikov naj bi obveznost A. d. o. o. predstavljala facilitacijo sklenitve menjalne pogodbe v roku tridesetih dni od sklenitve Pogodbe o opremljanju, pri čemer naj A. d. o. o. ne bi ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pri svoji obveznosti prizadevanja. Tožnika šele v pritožbi prvič navajata, da je imela A. d. o. o. po mandatni pogodbi obveznost facilitacije sklenitve menjalne pogodbe, kar predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Ne glede na navedeno je sodišče pravilno ugotovilo, da je A. d. o. o. storila vse, za kar se je zavezala z mandatno pogodbo. Pripravila je tudi osnutek menjalne pogodbe. A. d. o. o. je ves čas ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in je izpolnila vse svoje obveznosti po mandatni pogodbi. Tožnika nista očitala družbi A. d. o. o. da katere izmed dogovorjenih obveznosti ne bi izpolnila. Če sta tožnika menila, da A. d. o. o. ni storila vsega, da bi bila menjalna pogodba sklenjena, bi od mandatne pogodbe lahko odstopila ali pa jo odpovedala - tožnika navedenega nista storila.

34. Tožnika v pritožbi prvič navajata, da je A. d. o. o. s svojim ravnanjem povzročila, da je MOL odstopil od Pogodbe o opremljanju, s čimer naj bi sklenitev menjalne pogodbe med tožnikoma in MOL de facto postala neizvedljiva. Te navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

35. Tožnika ne predložita dokazov, kdaj sta dopis prejela in da ga nista mogla predložiti prej, zato tega dokaza ni moč upoštevati. Iz dopisa ne izhaja, da sta se A. d. o. o. in MOL s sodno poravnavo zavezali nasprotnima tožnikoma, da se komunalno uredi območje in izvedejo predvidene menjave zemljišč.

36. Tožnika zmotno navajata, da je A. d. o. o. s Pogodbo o opremljanju sklenila kot investitor pooblaščenec, kar naj bi pravno pomenilo komisarja, to pa bi pomenilo, da je A. d. o. o. nastopila na račun tožnikov v delu, ki se je nanašal na pričakovanja do prenosa lastništva na parceli 1540/6, in s tem povezane zaveze MOL do tožnikov kot komitentov. Ne glede na navedeno pa pravna dejanja, ki jih opravi komisionar na račun komitenta, učinkujejo neposredno le nanj. Komisionar je stranka pogodbe, ki jo je sklenil na račun komitenta.

37. A. d. o. o. se je v Pogodbi o opremljanju zavezala, da bo zgradila komunalno infrastrukturo na zemljiščih, tožniki se v Pogodbi o opremljanju niso ničesar zavezali. Komunalna oprema je bila zgrajena na zemljiščih v lasti tožnikov in ne MOL. Tudi če sta tožnika sofinancirala v gradnjo, gre še vedno za vlaganja v njuno premoženje, ker lastništva zemljišč nista prenesla na MOL. Ni sporno, da komunalna oprema ni zgrajena na zemljišču 1540/6, kar tožnika nista tudi nikoli zatrjevala.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

38. Pritožba ni utemeljena.

G_**lede pritožbenih razlogov iz prvega ostavka 338. člena ZPP**_

39. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

40. Protispisne so pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo glede trditev tožnikov, da je bila sklenjena komisijska in ne mandatna pogodba.2

41. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnikov, da se postavi izvedenec, ker se s tem dokazom ne bi dokazovala relevantna dejstva. Tožnika v pritožbi tudi ne navedeta argumentov, s katerimi bi utemeljila očitek, da je opustitev izvedbe tega dokaza vplivala na zmotno ugotovitev pravno relevantnih dejstev, oziroma katera konkretna dejstva so bila iz tega razloga nepopolno ali zmotno ugotovljena.

42. Pritožbeno sodišče je upoštevalo dopis A. d. o. o. št. 6/AS/2021 z dne 2. 8. 2021, ki sta ga tožnika priložila pritožbi in navedbe v tem delu. Tožnika tega dokaza nista mogla predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi nista mogla v tej zvezi dati navedb, ker sta dopis prejela šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.3

43. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.4 _**Glede zastaranja terjatve**_

44. Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje,5 da je zastaralni rok zoper MOL in A. d. o. o. pričel teči 23. 5. 2018, ko je bila parcela 1540/6 prodana na javni dražbi.

45. Pritožbeno sodišče zato ne sprejema materialnopravnih razlogov MOL iz odgovora na pritožbo, da je terjatev zastarala, ker je bil sklep o ukinitvi javnega dobra iz drugega odstavka 17. člena Pogodbe o opremljanju sprejet 26. 5. 2008, in objavljen v Uradnem listu RS 10. 6. 2008, zato je začel veljati naslednji dan po tej objavi, s tem, da je bila vsebina Pogodbe o opremljanju pripravljena že pred uveljavitvijo tega sklepa, zato tudi če bi šteli, da je glede na to, da je sklep začel veljati več kot trideset dni pred sklenitvijo Pogodbe o opremljanju in je tridesetdnevni rok začel teči šele z njeno sklenitvijo, bi ta rok potekel 30. 8. 2008, ker je bilo takrat jasno, da obveznost ni izpolnjena, s tem, da je nezmožnost sklenitve menjalne pogodbe nastopila že bistveno pred prodajo nepremičnine 1540/6, ker MOL že od 15. 10. 2014 ni lastnica parcel 1540/13 in 1540/14, ki sta nastali iz parcele 1540/5, od 29. 9. 2010 pa ni lastnica parcel 1540/4 in 1540/11, nepremičnina 1540/6 pa je bila zadnja od teh nepremičnin, ki jih je MOL prodala.

46. Pritožbeno sodišče tudi ne sprejema materialnopravnih razlogov družbe A. d. o. o. glede zastaranja terjatve, do katerih se je že opredelilo sodišče prve stopnje.

_**Opredelitev glede vsebine pogodbenega razmerja**_

47. Zmotna je pritožbena teza, da sta tožnika z A. d. o. o. sklenila komisijsko in ne mandatne pogodbe. Ne gre le za oznako pogodbe, tudi namen pogodbenega razmerja, s katerim so pogodbene stranke določile vsebino konkretnih in posamičnih pravnih pravil ter na ta način opredelile pravice in obveznosti iz pogodbenega razmerja, pokaže, da je bila sklenjena mandatna pogodba.

48. Sodišče prve stopnje je v skladu z 82. členom OZ6 pravilno razlagalo določila Mandatne pogodbe in pri tem pravilno tudi iskalo skupni namen pogodbenikov, s katerimi so določili pravni temelj obligacijskega razmerja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v Mandatni pogodbi določeno, da bo A. d. o. o. prevzela storitev v zvezi z izgradnjo skupne komunalne infrastrukture, ne pa, da bo opravila kakšno storitev.7 Iz vsebine pogodbe ne izhaja, da je A. d. o. o. upravičena do plačila le v primeru, če bo sklenjena menjalna pogodba o prenosu lastninske pravice na parceli 1540/6 na tožnika.8 Značilnost komisijske pogodbe je tudi, da je komisionar upravičen do provizije, ki pa v obravnavani pogodbi ni bila določena.9 Tudi iz vsebine Pogodbe o opremljanju ne izhaja, kot to trdi pritožba, da je bila med tožnikoma in A. d. o. o. sklenjena komisijska pogodba.

49. Pritožba ne upošteva, da iz razloga, ker komisionarjeva pravna dejanja učinkujejo (povzročajo pravne posledice) za komitenta samo posredno, postanejo pravice, ki jih je komisionar pridobil na podlagi pogodb, ki jih je sklenil za komitenta, ter stvari in drugo premoženje, ki jih je komisionar pridobil pri opravljanju poslov za komitenta (na podlagi pogodb, ki jih je sklenil zanj) del komitentovega premoženja šele, ko komisionar opravi ustrezen razpolagalni posel, ki je potreben za prenos tega premoženja (premoženjskih pravic) na komitenta.10 Na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ11 lahko komitent zahteva izpolnitev terjatve iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi. Tožnika ne trdita, da bi A. d. o. o. na tožnika prenesla kakršnekoli pravice iz Pogodbe o opremljanju ali iz sklenjene sodne poravnave med MOL in A. d. o. o.12 Iz teh razlogov je zmotno materialnopravno stališče pritožbe, da ni pomembno, ali bi tožnika lahko zahtevala izpolnitev obveznosti od MOL iz Pogodbe o opremljanju, ker se po drugem odstavku 804. člena OZ štejejo terjatve tožnikov iz tega naslova za njune terjatve od trenutka njihovega nastanka, in da ne glede na to, ali je terjatve A. d. o. o. že odstopila tožnikoma, je bistveno, da je MOL s prodajo parcele 1540/6 onemogočil izpolnitev svoje obveznosti iz tega naslova. Pritožba pri tem ne upošteva, da je bila Pogodba o opremljanju razvezana, da tožnika nista dolžnika iz te pogodbe in da na podlagi sodne poravnave nimata nobenih (izpolnitvenih) obveznosti.

50. Pritožbeno sodišče iz teh razlogov pritrjuje navedbam A. d. o. o., da se je v Mandatni pogodbi zavezala tožnikoma kot mandatar in ne kot komisionar, da bo določene posle opravila v smislu prizadevanja, in ne, da jih bo opravila v smislu rezultata. Ta dejstva potrjuje vsebina prevzetih obveznosti in (tudi) terminologija iz Mandatne pogodbe,13 kar potrjuje sklep, da med tožnikoma in A. d. o. o. ni bilo dogovorjeno, da bo A. d. o. o. v svojem imenu na račun tožnikov opravila enega ali več poslov za tožnika. Trditve tožnikov, da A. d. o. o. ni prispevala lastnih sredstev v izgradnjo komunalne infrastrukture, in dejstvo, da je prejela plačilo za svoje delo (zaradi prizadevanja za izpolnitev obveznosti po pogodbi), kaže na mandatno razmerje med tožnikoma in A. d. o. o. 51. Tako pri mandatni pogodbi kot pri komisijski pogodbi, pa se merila, ali sta mandatar in komisionar pogodbeno obveznost pravilno izpolnila, presojajo, ko gre za profesionalne osebe, po strožjem standardu - profesionalni skrbnosti. Ker velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz mandatarjeve ali komisionarjeve sfere (iz sfere stranke, ki bi morala opraviti pravilno izpolnitev), te predpostavke komitentu ni treba dokazovati. Protipravnost mora vedno dokazati (in jo v sodnem postopku zatrjevati) naročnik. Komitent ali mandant mora tudi dokazati vzročno zvezo med nepravilno izpolnitvijo komisionarjeve ali mandatarjeve obveznosti in škodo, ki mu je nastala zaradi nepravilne izpolnitve. Izpolnitev obveznosti je nepravilna, če posel ni bil uspešno opravljen in če mandatar ali komisionar ni ravnal z ustrezno skrbnostjo.14 _**Glede odgovornosti MOL**_

52. Tožnika zahtevata povrnitev škode, ki naj bi jima nastala zaradi neuresničitve njunega pogodbenega pričakovanja, ki sta ga oblikovala na podlagi pravnih poslov, ki pa jih nista sklenila z MOL. Noben dokaz ne potrjuje navedb tožnikov, da se je MOL zavezala, da bo na tožnika prenesla lastninsko pravico na nepremičnini 1540/6 na podlagi menjalne pogodbe. A. d. o. o. tudi ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe o opremljanju, zato je MOL odstopila od pogodbe in v sodnem postopku zahtevala od A. d. o. o., da ji iz tega razloga povrne škodo. Ker A. d. o. o. ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe o opremljanju,15 so bile nekatere nepremičnine,16 za katere je po Pogodbi o opremljanju obstajala namera, da se za njih sklene menjalna pogodba, že prodane, kar je le dodaten razlog, zaradi katerega tožnika neutemeljeno uveljavljata pravovarstveni zahtevek zoper MOL. Tudi MOL na podlagi Pogodbe o opremljanju nima nobenega zahtevka zoper tožnika.

53. MOL je nepremičnino 1540/6 prodala na javni dražbi šele leta 2018, ko Pogodba o opremljanju ni več veljala in je ni več zavezovala. Pritožba se zato neutemeljeno sklicuje na 17. člen Pogodbe o opremljanju, v katerem sta se MOL in A. d. o. o. (in ne tožnika in soinvestitorji) dogovorila, da se z lastniki zemljišč sklenejo menjalne pogodbe v roku tridesetih dni od sprejema sklepa o ukinitvi javnega dobra. V 17. členu Pogodbe o opremljanju je tudi določeno, da se bo zamenjalo 896 m² za 313 m² in da je menjalno razmerje 2,86:1 v korist MOL, kar pomeni, da bi za vsak m² svojega zemljišča MOL dobila 2,86 m² drugih zemljišč, tožnika pa trdita, da sta upravičena do pridobitve predmetne nepremičnine v izmeri 68 m², kar pomeni, da bi morala tožnika prenesti na MOL 194,68 m² svojega zemljišča, tožnika pa sta v postopku trdila, da bi na MOL prenesli zgolj parcelo št. 459/21 v izmeri 14 m² ter solastninski delež (skupaj 1/11) parcele 459/26, ki v celoti meri 544 m², torej bi na solastninski delež tožnikov odpadlo 49,45 m², kar pomeni, da bi tožnika lahko prenesli na MOL 63,45 m², prejela pa bi 68 m², čeprav je bilo v Pogodbi v opremljanju dogovorjeno povsem drugačno menjalno razmerje v korist MOL.

54. Glede napačnih materialnopravnih stališč, da je bila med A. d. o. o. in tožnikoma sklenjena komisijska pogodba, se je pritožbeno sodišče že opredelilo, hkrati pa je dodatno pojasnilo razloge, zaradi katerih tožnika na podlagi prvega odstavka 804. člena OZ nimata pravovarstvenega zahtevka zoper MOL, tudi če bi se sprejela teza, da je bila sklenjena komisijska pogodba.

55. Pritožba izpostavlja, da je A. d. o. o. z dopisom št. 6/AS/2021 z dne 2. 8. 2021 seznanila tožnika in ostale soinvestitorje, da je z MOL uredila razmerja po Pogodbi o opremljanju, da je bila med MOL in A. d. o. o. sklenjena sodna poravnava, da so izpolnjenji pogoji za začetek postopka prenosa zgrajene komunalne opreme, vključno z neodplačnim prenosom lastninske pravice na zemljiščih, pritožba pa spregleda, da iz dopisa izhaja, da morajo biti v roku enega leta izbrisane vse hipoteke in bremena (razne služnosti v korist gospodarskih služb). Tudi ta dopis ne potrjuje, da so MOL in tožnika v pravnem razmerju, prav nasprotno, dopis potrjuje, da med njimi ni nobene obveznosti iz naslova izpolnitvenega ravnanja. Vsa nadaljnja razlogovanja pritožbe v zvezi s tem dopisom, na katerih tožnika gradita tezo o obstoju pravnega razmerja z MOL, so zato zmotna.

56. Tožnika v pritožbi trdita, da je A. d. o. o. sklenil pogodbo kot pooblaščenec tožnikov, zato imata kot pooblastitelja neposredni zahtevek proti MOL (70. člen OZ). V Pogodbi o opremljanju so izpolnitvena ravnanja jasno določena med MOL in A. d. o. o., kot je bilo že pojasnjeno. Če bi bila ta teza tožnikov pravilna, potem bi to pomenilo, da tožnika solidarno odgovarjata z drugimi investitorji za izpolnitev obveznosti, ki jih je prevzela A. d. o. o. s Pogodbo o opremljanju oziroma sedaj za obveznosti iz sodne poravnave, in da sta tožnika zavezanca za plačilo terjatve, ki jo je MOL uveljavljala v sodnem postopku zoper A. d. o. o. oziroma jo bo morda sedaj uveljavljala v primeru, če obveznost iz sodne poravnave ne bo izpolnjena.

57. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč iz leta 2008 ne zavezuje MOL, da s tožnikoma sklene menjalno pogodbo za parcelo 1540/6, ker gre za splošni akt, v katerem ni navedeno, katere parcele se posamično menjajo.17 Iz četrtega odstavka 19. člena Odloka tudi ne izhaja dolžnost MOL, da sporno nepremičnino zamenja ravno s tožnikoma, to pa tudi ne izhaja Pogodbe o opremljanju.

58. Tožnika ničesar nista plačala MOL za komunalno opremo. Dokazno nepodprta in v nasprotju z že obrazloženimi razlogi je pritožbena teza, da MOL ni oddala gradnje komunalne opreme A. d. o. o., in da so komunalno opremo namesto MOL zgradili tožnika in ostali soinvestitorji namesto plačila komunalnega prispevka, kot se zahteva za potrebe gradnje družinskih hiš. Zmotno je tudi razlogovanje tožnikov, da iz razloga, ker iz Pogodbe o opremljanju izhaja, da vključuje tudi komunalni prispevek za nepremičnino tožnikov za namene gradnje, to potrjuje, da je MOL sprejel, da tožnika sodelujeta pri gradnji komunalne infrastrukture in je s tem sprejel zavezo, da bo prišlo do menjave za parcelo 1540/6, kot so se dogovorili soinvestitorji.

59. Obiter dictum - pritožbeno sodišče še dodaja, da je težko razumeti ravnanja tožnikov, kar navaja tudi MOL v odgovoru na pritožbo, če sta bila tožnika zainteresirana za sklenitev menjalne pogodbe, ne pa zgolj za pridobitev denarnega zneska, zakaj tak zahtevek v enajstih letih nista naslovila na MOL in zakaj nista, ko sta bila seznanjena z dražbo, proti MOL vložila tožbo na sklenitev menjalne pogodbe ali z začasno odredbo zahtevala prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine, na podlagi katere bi morala MOL preklicati dražbo in počakati s prodajo nepremičnine do zaključka postopka, s tem, da sta se tožnika udeležila dražbe in nista podala ugovorov o njeni nedopustnosti, kar kaže, da sta MOL priznala pravico do prodaje njej lastne nepremičnine.

_**Glede odgovornosti A. d. o. o.**_

60. Pritožbeno sodišče pritrjuje (tudi) logičnim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da se A. d. o. o. ni zavezala, da bo z MOL sklenila menjalno pogodbo s tožnikoma, ker tako pogodbo lahko skleneta le lastnika nepremičnin.18

61. Pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam A. d. o. o., da sta tožnika šele v pritožbi prvič navedla, da je imela A. d. o. o. po mandatni pogodbi obveznost facilitacije sklenitve menjalne pogodbe, kar predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.

62. Pritožbeno sodišče ne sledi navedbam A. d. o. o. v delu, da presoja protipravnosti ravnanja A. d. o. o. ni v vzročni zvezi z neizpolnitvijo Pogodbe o opremljanju in s tem kršitvijo Mandatne pogodbe. Srž problema pa je v presoji, ali sta tožnika že v postopku pred sodiščem prve stopnje navedla ta odločilna dejstva. Ali povedano drugače. Pritožbeno sodišče je ugotavljalo, ali sta tožnika podala trditveno podlago, iz katere bi izhajalo, da pravovarstvo uveljavljata tudi iz razloga, ker je A. d. o. o. s svojim neskrbnim ravnanjem, ki bi bilo vsaj približno (okvirno) opredeljen, povzročila, da je MOL odstopila od Pogodbe o opremljanju, s čimer je sklenitev menjalne pogodbe med tožnikoma in MOL de facto postala neizvedljiva.19 Okoliščina, da se je A. d. o. o. zavezala le MOL, da bo zgradila komunalno infrastrukturo, ne izključuje odgovornosti A. d. o. o. ki se sicer presoja po standardu potrebne skrbnosti, kot se pričakuje od mandatarja. A. d. o. o. je v odgovoru na pritožbo namreč trdila, da te pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj tožnika pred sodiščem prve stopnje nista očitala družbi A. d. o. o., da katere izmed dogovorjenih obveznosti ne bi izpolnila.

63. Tožnika sta šele v pritožbi ta dejstva določno (oz. določneje) opredelila. Trdila sta; da A. d. o. o. pri izpolnjevanju obveznosti iz Mandatne pogodbe ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kar je bil razlog, da je MOL odstopila od Pogodbe o opremljanju, da A. d. o. o. ni izkazala tudi ne prizadevanj, za katere se je zavezala z Mandatno pogodbo in da A. d. o. o. ni zagotovila potrebnega za sklenitev menjalne pogodbe.20 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje nista dala trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, da pravovarstveni zahtevek utemeljujeta (tudi) zaradi neskrbnega ravnanja A. d. o. o. pri udejanjanju izpolnitvenih zaveze iz mandatne pogodbe v povezavi s Pogodbo o opremljanju, od katere je MOL odstopila, ker A. d. o. o. ni izpolnila pogodbenih obveznosti, kar je bil tudi razlog, da je MOL vložila tožbo zoper A. d. o. o. Ni tudi mogoče spregledati, da je MOL že od odgovora na tožbo dalje opredeljeno navajala razloge, zaradi katerih je odstopila od Pogodbe o opremljanju, kar je omogočalo celovito vrednostno sintezo obsega odgovornosti A. d. o. o. iz spornega razmerja. Kljub takim navedbam sta tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje zgolj navajala; „Če se bo izkazalo, da so razlogi za nesklenitev menjalne pogodbe na strani A. d. o. o. zahtevata tožnika isto škodo od A. d. o. o. ... A. d. o. o. se je zavezala izpeljati vse potrebno za sklenitev menjalnih pogodb...v mandatni pogodbi se je zavezala prevzeti storitve, ki izvirajo iz njene dejavnosti... če teh storitev ni opravila, je ravnala protipravno... izpolnitev obveznosti je neločljivo povezano z izvedbo storitev po Pogodbi o opremljanju... obveznost, da A. d. o. o. izvede vse storitve, ki so podlaga za sklenitev menjalne pogodbe, je jasno določena v razmerju med MOL in razmerju do tožnikov... A. d. o. o. je ravnala protipravno, ker deset let ni izpolnila pogodbe... A. d. o. o. je bila zavezana k aktivnostim, ki bi pripeljale do sklenitve menjalnih pogodb, A. d. o. o. ni izpolnila obveznosti iz pogodbe...“21

64. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati materialnoprocesnega vodstva iz 285. člena ZPP in še manj, da bi se lahko upoštevalo, da so trditve MOL v tem delu del trditvene podlage tožnikov, tudi iz razloga, ker je bila primarno tožena MOL in šele podredno, če bo zahtevek zoper MOL zavrnjen, je bila tožena A. d. o. o. Sugestije sodišča prve stopnje v tej smeri bi bistveno spremenile materialnopravne cilje, na katerih so pravdne stranke (tožnika in A. d. o. o.) zatrjevale (ne)utemeljenost zahtevka po temelju, posledično pa bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave RS).

65. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ni upoštevalo, ker gre za nedovoljene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

_**Glede neupravičene obogatitve**_

66. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni utemeljen tudi ne na podlagi neupravičene obogatitve. Ne le iz razloga, ker imata tožnika sedaj komunalno opremljeno zemljišče. A. d. o. o. je denar od tožnikov in drugih investitorjev vložila v izgradnjo komunalne opreme, zato imata tožnika morebitni zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve zoper soinvestitorje, ker sta prispevala h gradnji komunalne infrastrukture na podlagi večje kvadrature kot jo dejansko imata, in kot je bila upoštevana pri dogovoru o delitvi stroškov med soinvestitorji.22

67. MOL ni obogatena za delež vlaganj tožnikov, tudi ne na račun upoštevanja površine 68 m². Pritožbeno sodišče glede na ugotovljena dejstva pritrjuje navedbam MOL, da je do vračila vplačanega komunalnega prispevka upravičen le investitor, ki je plačal komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo v denarju. Investitor, ki je plačal komunalni prispevek za novo komunalno opremo, ali če je plačal komunalni prispevek v naravi za izgradnjo komunalne opreme po Pogodbi o opremljanju, pa nato ne začne z gradnjo, v nobenem primeru ni upravičen do vračila komunalnega prispevka v denarju, temveč lahko uveljavlja le pretekla vlaganja pri naslednji odmeri komunalnega prispevka za predmetno zemljišče. Tudi iz tega razloga tožnika ne moreta od MOL zahtevati povrnitve domnevno vloženih sredstev v komunalno opremo. Z izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture ali zaradi plačil tožnikov se premoženje MOL ni povečalo, tudi ne iz razloga, ker še vedno ni prišlo do prenosa nepremičnin na MOL.23 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

68. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

_**Odločitev o pritožbeni stroških**_

69. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato morata sama kriti svoje stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). S tem, ko je bila zavrnjena pritožba, je bil zavrnjena tudi zahteva tožnikov za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.

70. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta MOL in A. d. o. o. v odgovorih na pritožbo opredeljeno odgovorili na pritožbene navedbe, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta bili vlogi potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato sta tudi upravičeni do povračila pritožbenih stroškov, in sicer vsaka: za odgovor na pritožbo 750,00 EUR (1.250 točk), za materialne stroške 13,50 EUR (2% oz. 1% - 22,5 točk) in DDV 167,97 EUR (22%), kar je skupaj 931,47 EUR.

Tožnika sta dolžna plačati MOL in A. d. o. o. priznane pritožbene stroške v roku petnajstih dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1 Deloma je ta kronologija že povzeta v 1. tč. obrazložitve, bo pa tudi predstavljena v nadaljevanju te obrazložitve. 2 Glej 42. in 43. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 3 Zato so v tem delu neutemeljene navedbe A. d. o. o. iz odgovora na pritožbo, da gre v tem delu za nedopustne novote, ker tožnika nista pojasnila razlogov, zaradi katerih sta ta dopis vložila šele ob vložitvi pritožbe. 4 V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na materialno pravo iz sodbe sodišča prve stopnje - 11., 12., 18., 39., 40., 44., 51. in 52. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 5 12. in 41. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 6 Prvi in drugi odstavek 82. člena OZ določata: „(1) Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. (2) Pri razlagi spornih določb se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.“ 7 A. d. o. o. se je s Pogodbo o opremljanju (le) MOL zavezala, da bo zgradila komunalno infrastrukturo. 8 Prvi in drugi odstavek 798. člena OZ določata: „(1) Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, če je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil (del credere). (2) Komisionar, ki je jamčil za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, ima pravico tudi do posebnega plačila (del credere provizija). 9 Primerjaj s VII. čl. Mandatne pogodbe (A9) – tožnika tudi ne trdita, da bi bil predmet pogodbenih pogajanj ali da bi bilo dogovorjena del credere provizija. 10 Nina Plavšak: Obligacijski zakonik (posebni del), 4. knjiga, GV Založba 2004, str. 282. 11 Prvi odstavek 804. člena OZ določa: „Komitent more zahtevati izpolnitev terjatev iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi.“ 12 Kar je tudi dodatno dejstvo, ki kaže, da med tožnikoma in MOL ne obstaja (nobeno) pravno razmerje, tudi če bi bila sprejeta sicer že obrazloženo zavrnjena teza tožnikov, da sta z A. d. o. o.sklenila komisijsko in ne mandatne pogodbe ter da je A. d. o. o. sklenila z MOL Pogodbo o urejanju kot posredni zastopnik tožnikov. Le komisionar je subjekt pravic in obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo pogodbe, ki jo za račun komitenta komisionar sklene s tretjo osebo (drugo pogodbeno stranko). Iz tega sledi, da je izpolnitev obveznosti po pogodbi, ki jo z drugo pogodbeno stranko sklene komisionar, upravičen zahtevati le komisionar, ne pa tudi komitent (VS RS III Ips 22/2015). 13 Podrobneje glej 43. in 44. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 14 Nina Plavšak: Obligacijski zakonik (posebni del), 4. knjiga, GV Založba 2004, str. 234- 237 in 300-301. 15 Tudi tožnika v pritožbi zatrjujeta, da je MOL nepremičnino 1540/6 prodala na javni dražbi šele leta 2018, ko Pogodba o opremljanju ni več veljala in je ni več zavezovala. 16 Že nekaj let pred prodajo nepremičnine 1540/6. 17 Podrobneje glej 17.-20. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 18 Podrobneje o tem glej 47. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 19 Glej 51. tč. sodbe pritožbenega sodišča. 20 Glej str. 8-10 pritožbe. 21 Povzeto iz vlog tožnikov – l. št. 3., 86., 87.,97., 98.,175., 205. in 212. 22 Podrobneje glej 52. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 23 Glej tudi 58. tč. te sodbe.