Jedro

Predlagateljica v pritožbi pravzaprav (ponovno) ugovarja postavitvi izvedenke (in s tem povezani določitvi plačila predujma). Zoper sklep o postavitvi sodnega izvedenca ni posebne pritožbe, niti ga ne more predlagateljica izpodbijati v okviru pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka. Udeleženci postopka lahko morebitne napake oziroma pomanjkljivosti pri postavitvi izvedenca in določitvi njegovih nalog uveljavljajo v pripombah zoper izvedensko mnenje ter nazadnje v pritožbi zoper končno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Predlagateljica je vložila predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 11. 2023 postavilo sodno izvedenko za področje urbanizma in geodezije ter predlagateljici naložilo založitev predujma za nagrado in stroške izvedenke v višini 3.000 EUR. Predlagateljica je z vlogo z dne 5. 12. 2023 zaprosila za podaljšanje roka za plačilo predujma in hkrati sodišču prve stopnje očitala napake pri določitvi nalog izvedenki. Sodišče prve stopnje je njeni prošnji ugodilo in ji z dopisom z dne 18. 12. 2023 podaljšalo rok za plačilo predujma za dodatnih osem dni.

2.Predlagateljica je z vlogo z dne 28. 12. 2023 sodišču prve stopnje ponovno očitala bistvene kršitve določb postopka in prosila za ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 6. 2. 2024 njeno prošnjo za podaljšanje roka zavrnilo.

3.Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje predlagateljica preko svoje pooblaščene odvetnice. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

V pritožbi ponovno izpostavlja, da niso izpolnjeni pogoji za delitev parcele in da zato izvedenki ne bi smela biti naložena odmera zemljišča pod stavbo, temveč le izdelava urbanističnega izvedenskega mnenja. Iz sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodišče predlagateljici naložilo plačilo predujma, ni razvidno, kakšen znesek se nanaša na odmero zemljišča pod stavbo in kakšen znesek na urbanistično izvedensko mnenje. Zato je predlagala, da prvostopenjsko sodišče sklep z dne 16. 11. 2023 spremeni tako, da določi predujem samo za stroške izdelave urbanističnega izvedenskega mnenja in rok za plačilo predujma podaljša za osem dni. Stališče prvostopenjskega sodišča, da obseg pripadajočega zemljišča še ni znan in je zato najprej potrebna odmera zemljišča pod stavbo, je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj je stališče prvostopenjskega sodišča napačno in v nasprotju z več zakoni ter ji odvzema pravico do sodnega varstva.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Če roki niso določeni z zakonom, jih določi sodišče glede na okoliščine primera. Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi (110. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da za (ponovno) podaljšanje roka niso podani opravičeni razlogi.

6.Predlagateljica razloge za podaljšanje roka za plačilo predujma utemeljuje z nasprotovanjem delu nalog, ki jih je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 11. 2023 naložilo sodni izvedenki. Določitev nalog sodne izvedenke je v domeni sodišča. Predlagateljica v pritožbi pravzaprav (ponovno) ugovarja postavitvi izvedenke (in s tem povezani določitvi plačila predujma). Zoper sklep o postavitvi sodnega izvedenca ni posebne pritožbe, niti ga ne more predlagateljica izpodbijati v okviru pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka. Udeleženci postopka lahko morebitne napake oziroma pomanjkljivosti pri postavitvi izvedenca in določitvi njegovih nalog uveljavljajo v pripombah zoper izvedensko mnenje ter nazadnje v pritožbi zoper končno odločbo.

7.Predlagateljici z zavrnitvijo predloga za podaljšanje roka ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva, temveč bi njegovo ponovno podaljšanje, utemeljeno z istimi razlogi kot prvo podaljšanje, poseglo v ustavno pravico udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi traja že od leta 2018).

8.Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), jo je skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 110, 110/2, 243