Jedro

Glede pritožbenega očitka nasprotnih udeležencev o neustavnosti ZOsn, o pomanjkanju pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo in o pravici staršev do svobodne odločitve glede načina in vrste izobraževanja otrok, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje naslednje. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da je izobraževanje svobodno, v drugem odstavku pa navedeno svoboščino omejuje z obvezo osnovnošolskega izobraževanja in hkrati državi nalaga financiranje tega izobraževanja iz javnih sredstev. Posameznikova osnovna izobrazba namreč služi tudi javni koristi. Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja. V zvezi s tem je stališče zavzelo tudi ESČP in v zadevi Konrad v Nemčija (35504/03) navedlo, da ima država prosti preudarek ("margin of appreciation”) pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejemajo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije. ESČP ob tem pove, da ni le pridobivanje znanja, temveč tudi vključevanje v družbo in prve izkušnje z družbo, eden izmed pomembnih ciljev osnovnošolskega izobraževanja. Zaradi vseh navedenih razlogov je država na svojem območju upravičena določiti najustreznejši način izobraževanja in s tem tudi morebitne zahteve, omejitve in prepovedi, vse z namenom zagotavljanja kvalitetnega izobraževanja otrok, kar je stvar javnega interesa.

Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano začasno odredbo nasprotnima udeležencema omejilo starševsko skrb nad mld. A. A., mld. B. A. in mld. C. A. v obsegu odločanja in zastopanja na področju izobraževanja otrok (I. točka izreka). V tem obsegu je vse tri postavilo pod skrbništvo, pri čemer je za skrbnika določilo Center za socialno delo ..., z nalogo poskrbeti, da bo mld. C. A. vpisan v šolo za šolsko leto 2024/2025 in da bosta mld. A. A. in mld. B. A. ob koncu šolskega leta pristopili k preverjanju znanja (II. točka izreka). Odločilo je še, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem njene izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (III. točka izreka) in da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožujeta nasprotna udeleženca. Sklep izpodbijata v celoti zaradi zmotne uporabe prava in zmotne oziroma napačne ugotovitve dejanskega stanja. Nasprotna udeleženca opozarjata na neustavnost Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) in na neobstoj veljavne pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo ter navajata, da je po Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) izobraževanje otrok svobodno ter pridržano prosti izbiri staršev, ki lahko izberejo način izobraževanja mimo zakonskih določb ZOsn. V njunem primeru tako ne gre za šolanje na domu po ZOsn, saj ta velja le za osebe, ki se izobražujejo pod okriljem javnega šolstva. Prav tako ni predpisa, ki določa, da se otroci ne smejo izobraževati doma pod okriljem nepriznanih tujih šol. V nadaljevanju nasprotna udeleženca navajata, da vpisa mld. C. A. v osnovno šolo ne zavračata, saj sta ga vpisala na zasebno šolo West river academy (v nadaljevanju WRA), in dodajata da mld. C. A. ni dobil vabila za vpis v prvi razred osnovne šole. Na WRA se izobražujeta tudi starejši hčerki (mld. A. A. in mld. B. A.), ki ju je ravnatelj samovoljno izbrisal iz evidence učencev na osnovni šoli. Nazadnje nasprotna udeleženca opozarjata, da vodstvo šole njuni najstarejši hčerki ni omogočilo varnega šolanja, zato sta jo bila primorana umakniti iz šole.

3.Na pritožbo je odgovorila kolizijska skrbnica, ki predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Glede pritožbenega očitka nasprotnih udeležencev o neustavnosti ZOsn, o pomanjkanju pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo in o pravici staršev do svobodne odločitve glede načina in vrste izobraževanja otrok, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje naslednje. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da je izobraževanje svobodno, v drugem odstavku pa navedeno svoboščino omejuje z obvezo osnovnošolskega izobraževanja in hkrati državi nalaga financiranje tega izobraževanja iz javnih sredstev. Posameznikova osnovna izobrazba namreč služi tudi javni koristi.1 Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja. V zvezi s tem je stališče zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in v zadevi Konrad v Nemčija (35504/03) 2 navedlo, da ima država prosti preudarek ("margin of appreciation ”) pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejemajo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije. ESČP ob tem pove, da ni le pridobivanje znanja, temveč tudi vključevanje v družbo in prve izkušnje z družbo, eden izmed pomembnih ciljev osnovnošolskega izobraževanja. Zaradi vseh navedenih razlogov je država na svojem območju upravičena določiti najustreznejši način izobraževanja in s tem tudi morebitne zahteve, omejitve in prepovedi, vse z namenom zagotavljanja kvalitetnega izobraževanja otrok, kar je stvar javnega interesa.

6.V Sloveniji način osnovnošolskega izobraževanja ureja ZOsn, ki velja za vse učence, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali učence, ki se dejansko nahajajo na območju Republike Slovenije. ZOsn znotraj zapovedi osnovnošolskega izobraževanja določa, da imajo starši pravico izbirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu (5. člen ZOsn). Če se starši odločijo za vpis v javno ali zasebno šolo, morajo šoloobvezne otroke vpisati v enega izmed javno veljavnih izobraževalnih programov, pogoje katerih podrobneje ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI). Zgolj po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja se pridobi javno veljavna izobrazba (tretji odstavek 9. člena ZOFVI). Nadalje Zakon o izvajanju mednarodnih programov s področja vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZIMPVI) določa, da se morajo mednarodne zasebne šole pred začetkom izvajanja poučevanja vpisati v register zasebnih vrtcev in šol ter da vpis v register predstavlja tudi dovoljenje za začetek izvajanja mednarodnega programa (13. člen ZIMPVI). Če pa se starši odločijo za izobraževanje na domu, so njihove obveznosti predvsem v tem, da pred začetkom šolskega leta o izobraževanju na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan, in da ob koncu šolskega leta učenci opravljajo preverjanje znanja pred izpitno komisijo, ki oceni njihovo znanje iz predpisanih predmetov (88. - 92. člen ZOsn).

7.Iz dopisa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje z dne 25. 3. 2024 3 izhaja, da mednarodna zasebna šola WRA v tak register ni vpisana in tudi ni v postopku vpisa. Ker šolanje na WRA ni regulirana oblika izobraževanja, mora šoloobvezni otrok, skladno z določbami o izobraževanju na domu, ostati vključen v javno ali zasebno šolo, ki izvaja javno veljavni program po ZOFVI, oziroma zasebno šolo, ki je vpisana razvid izvajalcev javno veljavnih programov oziroma register pri ministrstvu. Ob tem pa morajo starši poskrbeti, da otroci opravljajo tudi vse obveznosti, ki pritičejo izobraževanju na domu, predvsem izpite ob koncu šolskega leta.

8.Da starša temu goreče oporekata, ni sporno. Skladno z zgoraj navedenim njuni pomisleki o neustavnosti zakonske materije, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, in njeni neobvezujoči naravi niso utemeljeni. S podatki iz spisa pa so ovržene tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe glede spornega ravnanja zaposlenih na Osnovni šoli X. Iz pritožbene priloge 18 izhaja, da sta starša prejela vabilo za vpis mld. C. A. v 1. razred osnovne šole in da sta bili obe hčerki iz osnovne šole izpisani šele po prejemu elektronskega sporočila s strani nasprotnih udeležencev, v katerem sta navedla, da ne želita, da deklici naslednje leto nadaljujeta šolanje na predmetni osnovni šoli. Tudi pritožbene navedbe, da osnovna šola ni omogočila in ustrezno reagirala na domnevno nasilje nad mld. A. A., so protispisne. Vodstvo šole je po prejemu obvestila o domnevnem nasilju nad A. A. hipno reagiralo in že naslednji dan opravilo razgovore z učenci, ki naj bi se neprimerno obnašali, z nasprotnima udeležencema pa so imeli tudi sestanek. Pripravili so individualni načrt za celoten razred in intenzivno izvajali dejavnosti, ki bi mld. A. A. omogočile večjo vključenost med sošolce. Očitki o kakršnihkoli opustitvah s strani vodstva osnovne šole so tako neutemeljeni.

9.Dejstvo je, da nasprotna udeleženca z neupoštevanjem veljavnih in obveznih zakonskih določil o izobraževanju na domu grobo posegata v pravico njunih otrok do izobraževanja. Ni sporno, da mld. A. A. in B. A. nista pristopili k preverjanju znanja, ki se zahteva v primeru izobraževanja na domu, in da mld. C. A. ob dopolnjenem šestem letu nista vpisala v osnovno šolo. S takim postopanjem ravnata v nasprotju s 4. členom ZOsn, ki vsakemu posameznemu staršu zapoveduje, da zagotovi, da njegov otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, kar je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. Ker starša svojemu dolžnostnemu ravnanju vztrajno oporekata, pri čemer se škodljivosti svojih ravnanj niti ne zavedata, je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da nasprotna udeleženca na področju izobraževanja zanemarjata starševsko skrb in posledično ogrožata svoje otroke. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz pravne podlage, ki je navedena v 161. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), in določa pogoj za izdajo začasne odredbe, to pa je izkazana verjetnost, da je otrok ogrožen. Pravilno je navedlo, da DZ v drugem odstavku 157. člena določa, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda pomeni škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Na podlagi izobraževanja na spletni šoli WRA otroci formalno ne bodo izpolnili svoje osnovnošolske obveznosti in pridobili veljavne izobrazbe. Prav tako ne bodo pridobili ustreznih javnih listin, ki so potrebne za morebitno nadaljnje izobraževanje. Z opisanim kontinuiranim onemogočanjem izobraževanja nasprotna udeleženca resno ogrožata koristi svojih mladoletnih otrok in s tem direktno posegata v pravico do izobrazbe, ki pripada slehernemu otroku. Gre za eno izmed temeljnih človekovih pravic, ki jo opredeljujejo številni mednarodni dokumenti in se nanaša na vse stopnje izobrazbe: osnovno, srednjo in visoko.4

10.Pritožbeno sodišče posledično zaključuje, da je bilo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da nasprotna udeleženca s svojim ravnanjem in vedenjem do te mere resno ogrožata koristi mladoletnih otrok, da sta omejitev starševske skrbi v obsegu odločanja in zastopanja na področju izobraževanja otrok in posledična postavitev pod skrbništvo v tem delu, utemeljeni. Da je ukrep prvostopenjskega sodišča utemeljen, ustrezen in sorazmeren, pa izhaja tudi iz prakse ESČP. To je v primeru Wunderlich v Nemčija (18925/15) 5 že odločilo, da je delni odvzem starševskih pravic upravičen iz naslova zagotavljanja obveznega obiskovanja šole, kar zagotavlja tudi vključenost otrok v družbo, in zaključilo, da odvzem otrok iz družine, če ti ne hodijo v šolo, ne pomeni kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člena EKČP).

11.Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.O stroških, ki so udeležencem nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP, 101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1Zobec J. V: Avbelj M. (ur), Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta.

2V omenjeni zadevi je ESČP presojalo morebitno kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah) zaradi nemške pravne ureditve, ki generalno prepoveduje izobraževanje na domu.

3list. št. 124 spisa.

4Npr. 26. člen Splošne deklaracije človekovih pravic (v nadaljevanju SDČP), pa tudi 2. člen Protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), 28. člen Konvencije o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP) in 13. člen Mednarodnega pakta o evropskih, socialnih in kulturnih pravicah.

5V omenjeni zadevi je ESČP obravnavalo primer, kjer starša svojih otrok nista vpisala v šolo, pač pa sta jih izobraževala prek spletne krščanske šole, kljub temu, da je izobraževanje na domu v Nemčiji prepovedano. Nemška policija in center za socialno delo sta iz družine odpeljala vse štiri otroke in jih namestila v dom za mladostnike, po treh tednih, ko so otroci opravili preizkus znanja, pa so otroke vrnili domov k družini.