Jedro

Če stranka samovoljno zapusti obravnavo ni mogoče govoriti o kršitvi postopka v smislu onemogočanja obravnavanja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče tožeči stranki dosodilo glavnico 74,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih obrokov dalje.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da odlok M. o. C. ne določa, da toženec mora proizvajati odpadke in plačevati neusluge. Ni povzročitelj odpadkov in ne koristi uslug. Na naslovu je prijavljen in občasno tudi živi, res je tudi lastnik nepremičnine. Poslovne knjige so lažne in namerno napisane. Za sodnico je preglasno nasprotoval ponarejenim in lažnim dokumentom. Sodnica je nato diskriminirala njegov glas in je zato zapustil obravnavo. Sodišče je zakupljeno s strani komunale in države in na osnovi ponarejenih listin obtožuje državljane in gre za tatvino osebnih dohodkov. Navaja neko drugo sodbo v drugi zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Ni podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, ker je toženec zapustil obravnavo. Iz listne št. ... izhaja, da toženca zaradi neprimernega vedenja do sodišča in do tožeče stranke ni bilo mogoče do konca zaslišati. Po opozorilu pa je toženec samovoljno zapustil dvorano. Takšno dejansko stanje kaže na to, da tožencu ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem, saj se je obravnavanju sam odrekel. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti, zato se dejansko stanje ne sme izpodbijati in je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje v prvostopni sodbi, ki je naslednje: Toženec je lastnik in v nepremičnini občasno tudi biva. Toženec ni trdil, da tožnica storitev ni opravljala. Po odloku morajo vsi zavezanci imeti posode. Zavezanci so obvezani k plačilu, ne glede na to, ali storitve uporabljajo. Višina terjatve je ugotovljena na osnovi izdanih računov v prilogi pod ... Toženec prejema računov ni zanikal in tudi ni zanikal neplačila računov ter zapadlosti. Zamuda je nastopila ob zapadlosti posameznih računov.

Glede na takšno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče pravilno ugodilo zahtevku za plačilo 74,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka naprej. Po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki M. o. C. (Uradni list, št. 67/99) so stroške dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov. Zavezanci pa so vsi, ki bivajo v nepremičninah začasno ali stalno. Če povzročitelja odpadkov ni mogoče ugotoviti, je zavezanec v končni fazi lastnik nepremičnine. Toženec je torej zavezanec, ker občasno biva v nepremičnini in tudi zato, ker je lastnik nepremičnine.

Večina pritožbenih navedb se ne nanaša na konkretno zadevo, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. V tej zadevi je pomembno dejansko stanje v izpodbijani sodbi in ugotovljena že opisana pravilna uporaba materialnega prava.