3. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 98/2002 z dne 9. 7. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Tolminu št. I 236/96 z dne 14. 12. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine je sodišče prve stopnje na predlog upnikov, pritožnikovih mladoletnih sina in hčere, z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršba zoper pritožnika, dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 20. 11. 1996, nadaljuje tudi z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem denarnih sredstev na pritožnikovih računih in s prenosom teh sredstev na račun zakonite zastopnice, matere mladoletnih otrok. Zoper ta sklep je pritožnik vložil ugovor, ki mu je Višje sodišče z izpodbijanim sklepom delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dodalo omejitev, da ni mogoče poseči po sredstvih na dolžnikovem računu, nakazanih za tekoči mesec iz naslova plače, pokojnine, nadomestila plače in prejemkov iz naslova začasne brezposelnosti.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 18., 50., 54., 56. in 57. člena Ustave. Njegov glavni očitek v ustavni pritožbi je, da je sodišče izdalo izpodbijana sklepa, na podlagi katerih bo prišlo do rubeža denarnih sredstev z njegovih računov za plačilo preživnine, kljub temu, da sin že od dne 1. 9. 2000 živi pri njem. Navaja, da je v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje to dejstvo uveljavljal, vendar tega sodišče ni upoštevalo. Pritožnik tudi navaja, da je zaradi rubeža ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovega sina. Po mnenju pritožnika izpodbijana sklepa predstavljata poskus prisiliti njegovega sina, da se preseli nazaj k materi. Višjemu sodišču tudi očita, da v nasprotju z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 - ur.p.b. in 2/04 - ZPP) v svojem sklepu ni navedlo pravnega pouka.

B.

3.Kolikor pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje nezakonitost izpodbijanih sklepov, mu Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni pristojno za presojo samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, temveč izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Pritožnik zatrjuje tudi, da so mu bile z izpodbijanima sklepoma kršene pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, pravica vzdrževati, vzgajati in izobraževati svoje otroke iz 54. člena Ustave, pravica do izobraževanja iz 57. člena Ustave in prepoved mučenja iz 18. člena Ustave, njegovemu sinu pa pravice do posebnega varstva in skrbi iz 56. člena Ustave.

4.Predmet izpodbijanih sklepov je zgolj odločitev o nadaljevanju izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 20. 11. 1996, z novim izvršilnim sredstvom. Z izpodbijanima sklepoma sodišče ni odločilo ne o pritožnikovi pravici vzdrževati, vzgajati in izobraževati svoje otroke ne o njegovi pravici do izobraževanja ali o pravici do socialne varnosti ter tudi ne o pravici njegovega sina do posebnega varstva in skrbi. Izpodbijana sklepa zato tudi ne vsebujeta nobenega stališča, ki bi bilo z vidika navedenih ustavnih pravic pritožnikov nesprejemljivo. Zgolj z zatrjevanjem, da sta izpodbijana sklepa napačna, pa tudi če bi bil ta očitek utemeljen, pritožnik ne more utemeljiti kršitve navedenih ustavnih pravic. Pritožnik tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, da bo zaradi rubeža ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegovega sina. Socialni položaj dolžnika v izvršilnem postopku je namreč varovan z določbami o omejitvah in oprostitvah izvršbe. Neustavnosti te ureditve pa pritožnik ne zatrjuje. S čim naj bi mu sodišči kršili pravico do prepovedi mučenja iz 18. člena Ustave, pritožnik ne pojasni, glede na vsebino izpodbijanih sklepov pa je očitno, da mu z njima ta pravica ni bila kršena.

5.Navedba A. A., da Višje sodišče ni odgovorilo na njegovo pritožbeno trditev, da sin že od dne 1. 9. 2000 živi pri njem, bi bila lahko relevantna z vidika morebitne kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ki sodišču nalaga obveznost, da se opredeli do relevantnih pritožbenih navedb.

Očitek sodišču pa ne drži, saj je Višje sodišče v obrazložitvi svojega sklepa pritožniku pojasnilo, da je predmet izvršilnega postopka izterjava preživninske obveznosti za čas od 1. 2. 1994 do 31. 4. 1996 in da zato njegovo zatrjevanje, da sin živi pri njem od dne 1. 9. 2000, za ta postopek ne more biti relevantno.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger