Jedro

Nova dejstva je mogoče s pritožbo uveljaviti le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave na prvi stopnji.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju z dne ..., opr. št. ... v 1. točki izreka, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 524.183,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.11.1996 do plačila, in v 3. točki izreka, po kateri mora tožena stranka plačati tožeči stranki njene izvršilne stroške v višini 23.000,00 SIT. Hkrati je naložilo toženi stranki povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 76.595,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz pritožbenega razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da se obravnave ni mogla udeležiti, ker je bila službeno zadržana. Po oceni pritožbe sodišče ni pravilno ugotovilo višine računa, ki se nanaša na stroje, kupljene na dražbi. Navedeni stroji se niso mogli prodati po ocenjeni vrednosti, zato je bilo ustno dogovorjeno, da se bo cena znižala za eno tretjino. Zato bi znesek 350.560,00 SIT dejansko moral biti nižji za eno tretjino. Prav tako so obresti v višini 218.343,00 SIT napačno obračunane, saj je tožeča stranka pri obračunu uporabila napačen program. Pravilna višina obresti znaša le 152.860,00 SIT.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena, in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo na podlagi navedb, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji, in izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali za dokazovanje svojih navedb. Pri tem je pravilno zaključilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, na podlagi katerega je tožena stranka (kot kupec) prejela dogovorjeno blago za dogovorjeno ceno. Dejstvo, da je tožena stranka prejela blago, ni sporno. Za toženo stranko je bila sporna višina cena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da le s pavšalnim zatrjevanjem, da je le-ta v nasprotju z dogovorom, ni uspela izpodbiti drugačnih navedb tožeče stranke, ki so bile podprte z dokazi. Zaključke o tem je sodišče prve stopnje podalo v prepričljivih razlogih izpodbijane sodbe, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki ugotovljeno kupnino in zamudne obresti. Pritožbene navedbe, v katerih tožena stranka bolj natančno pojasnjuje dogovor, predstavljajo novoto, saj jih v postopku na prvi stopnji ni navedla. Prav tako je tožena stranka šele v pritožbi prvič navedla, da so obresti iz obrestnega obračuna napačno obračunane. Te navedbe niso upoštevne. Po določbi 1. odst. 496.a člena ZPP/77 se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave. Tega pa tožena stranka zgolj s trditvijo, da se obravnave ni mogla udeležiti zaradi službene zadržanosti (295. člen ZPP/77), ni izkazala.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člena ZPP/77).

Pritožbeno sodišče je odločilo o stroških odgovora na pritožbo skladno z določbo 1. odst. 166. člena ZPP/77. Pri tem je ocenilo, da stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo niso bili potrebni (155. člen ZPP/77); zato jih mora nositi tožeča stranka sama. Le-ta namreč v njem ni navedla ničesar takšnega, kar bi pripomoglo k rešitvi zadeve.