Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje le v razmerju med tožencem in najemnico, saj toženec ni trdil, da je tožnica privolila v najemničin prevzem toženčevega dolga (le v tem primeru bi bil toženec prost obveznosti plačevanja računov tožnice).
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72578/2009 z dne 29.5.2009 v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Tožencu je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 10,00 EUR.
Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi navaja, da je po smrti svoje žene vstopil na njeno mesto v razmerju do tožnice in najemnice lokala C. 3 v Ljubljani. Tožnica je bila obveščena in naprošena, da toženca redno obvešča o računih za C. 3 v Ljubljani na domači naslov toženca. Tožnica je to odklonila. Tudi v telefonskem pogovoru tožnica ni pojasnila, zakaj ni pripravljena toženca redno obveščati na njegov domači naslov. Tožnica je kasneje le posredovala podatke za pretekle mesece, ko je prišlo do drugega odklopa telefonske linije. Najemnica je ves čas zasedala poslovne prostore na C. 3 in toženec ni imel vpogleda v prejeto pošto. Najemnica je izjavila, da je poravnala vse račune tožnice. Glede na redno plačevanje storitev v preteklosti bi toženec pričakoval, da tožnica ne bo odklonila rednega obveščanja o računih na C. 3 v Ljubljani na toženčev domači naslov. Toženec je izigran, ker mu tožnica ni hotela posredovati podatkov o računih na C.3 v Ljubljani. Tožnica ni imela tehtnega razloga, da je odklonila to toženčevo prošnjo. Če toženec ne bi prosil tožnice, naj ga redno obvešča o računih na njegov domači naslov, ne bi vlagal te pritožbe. Ker ga tožnica ni hotela obveščati o teh računih, je v svojem delu kriva za nastalo situacijo. Najemnica pa je lagala tožencu, da je plačala vse račune za C. 3 v Ljubljani in ga tako ogoljufala. Do tega ne bi prišlo, če bi tožnica spoštovala poslovne uzance. Toženec je moral angažirati podjetnika za vzpostavitev ustreznih inštalacij do njegovega lokala na C.3 v Ljubljani. Tožnica teh inštalacij ni hotela popraviti, čeprav je bila to njena dolžnost. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavi zadevi gre za spor majhne vrednosti, ker tožnica uveljavlja denarno terjatev, ki ne presega zneska 2.000,00 EUR (1. odst. 443. čl. ZPP). Sodba v sporih majhne vrednosti se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP), zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Kar se tiče razmerja med tožencem in najemnico toženčevega lokala na C. 3 v Ljubljani je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje le v razmerju med tožencem in najemnico, saj toženec ni trdil, da je tožnica privolila v najemničin prevzem toženčevega dolga (le v tem primeru bi bil toženec prost obveznosti plačevanja računov tožnice). Če najemnica ni plačevala obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženec možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnico, v razmerju do tožnice pa je sam še vedno dolžnik, to pa na podlagi njune pogodbe o naročniškem razmerju.
Toženec smiselno trdi, da vtoževanih računov ni dolžan plačevati, ker mu tožnica kljub njegovi prošnji ni pošiljala kopij računov na njegov domači naslov. Tožnica v tem pogledu ni kršila svojih obveznosti, saj je toženec tožnici izrecno naročil, da račune za svoje storitve pošilja na toženčevo ime na naslov C. 3 v Ljubljani (toženčev dopis z dne 21.7.2008). Iz tega dopisa ne izhaja, da bi toženec tožnici naročil, da mu pošilja kopije računov na njegov naslov v N., saj je zgolj izrazil željo, da mu tožnica omogoči vpogled v ažurnost plačil (očitno najemničinih) za obravnavani telefonski priključek oziroma da ga tožnica o tem obvešča na toženčev domači naslov. Tožnica toženca ni bila dolžna obveščati o tem (toženec ni zatrjeval, na kakšni podlagi naj bi obstajala takšna domnevna tožničina obveznost) in bi moral toženec zato sam preverjati pri tožnici, ali so računi, izdani na njegovo ime, redno plačevani (s strani najemnice). Ker vtoževani računi niso bili plačani, je bil tožbeni zahtevek utemeljen, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odst. 360. čl. ZPP).
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP). Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sodbo v sporu majhne vrednosti je določena v 5. odst. 458. čl. ZPP.