Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 1926/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.1926.2010 Civilni oddelek

pogodba o naročniškem razmerju plačilo naročnine za telefonski priključek zavezanec za plačilo odgovornost lastnika stanovanja odgovornost najemnika prevzem dolga
Višje sodišče v Ljubljani
20. julij 2010

Povzetek

Sodna praksa obravnava najemno pogodbo, ki je bila sklenjena med najemnico in tožencem, kjer se najemnica zavezuje plačevati naročnino za telefonski priključek. Sodišče ugotavlja, da ta pogodba učinkuje le v razmerju med najemnico in tožencem, kar pomeni, da toženec ostaja dolžan tožnici, saj ni bilo dokazano, da bi tožnica privolila v prevzem dolga. Toženec se pritožuje, ker tožnica ni redno obveščala o računih, vendar sodišče ugotavlja, da tožnica ni kršila svojih obveznosti, saj je toženec izrecno zahteval, da mu račune pošilja na naslov najemnice, ne pa na svoj domači naslov. Pritožba je bila zavrnjena, sodba sodišča prve stopnje pa potrjena.
  • Učinkovanje najemne pogodbe v razmerju med tožencem in najemnico.Ali najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje tudi v razmerju do tožnice?
  • Obveznost tožnice glede obveščanja toženca o računih.Ali je tožnica kršila svoje obveznosti, ker tožencu ni pošiljala računov na njegov domači naslov, kljub njegovi prošnji?
  • Odgovornost toženca za neplačilo računov.Ali je toženec dolžan plačati račune, ki jih je izdala tožnica, kljub temu, da ni prejemal obvestil o njih?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje le v razmerju med tožencem in najemnico, saj toženec ni trdil, da je tožnica privolila v najemničin prevzem toženčevega dolga (le v tem primeru bi bil toženec prost obveznosti plačevanja računov tožnice).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72578/2009 z dne 29.5.2009 v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Tožencu je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 10,00 EUR.

Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi navaja, da je po smrti svoje žene vstopil na njeno mesto v razmerju do tožnice in najemnice lokala C. 3 v Ljubljani. Tožnica je bila obveščena in naprošena, da toženca redno obvešča o računih za C. 3 v Ljubljani na domači naslov toženca. Tožnica je to odklonila. Tudi v telefonskem pogovoru tožnica ni pojasnila, zakaj ni pripravljena toženca redno obveščati na njegov domači naslov. Tožnica je kasneje le posredovala podatke za pretekle mesece, ko je prišlo do drugega odklopa telefonske linije. Najemnica je ves čas zasedala poslovne prostore na C. 3 in toženec ni imel vpogleda v prejeto pošto. Najemnica je izjavila, da je poravnala vse račune tožnice. Glede na redno plačevanje storitev v preteklosti bi toženec pričakoval, da tožnica ne bo odklonila rednega obveščanja o računih na C. 3 v Ljubljani na toženčev domači naslov. Toženec je izigran, ker mu tožnica ni hotela posredovati podatkov o računih na C.3 v Ljubljani. Tožnica ni imela tehtnega razloga, da je odklonila to toženčevo prošnjo. Če toženec ne bi prosil tožnice, naj ga redno obvešča o računih na njegov domači naslov, ne bi vlagal te pritožbe. Ker ga tožnica ni hotela obveščati o teh računih, je v svojem delu kriva za nastalo situacijo. Najemnica pa je lagala tožencu, da je plačala vse račune za C. 3 v Ljubljani in ga tako ogoljufala. Do tega ne bi prišlo, če bi tožnica spoštovala poslovne uzance. Toženec je moral angažirati podjetnika za vzpostavitev ustreznih inštalacij do njegovega lokala na C.3 v Ljubljani. Tožnica teh inštalacij ni hotela popraviti, čeprav je bila to njena dolžnost. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavi zadevi gre za spor majhne vrednosti, ker tožnica uveljavlja denarno terjatev, ki ne presega zneska 2.000,00 EUR (1. odst. 443. čl. ZPP). Sodba v sporih majhne vrednosti se lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP), zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Kar se tiče razmerja med tožencem in najemnico toženčevega lokala na C. 3 v Ljubljani je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje le v razmerju med tožencem in najemnico, saj toženec ni trdil, da je tožnica privolila v najemničin prevzem toženčevega dolga (le v tem primeru bi bil toženec prost obveznosti plačevanja računov tožnice). Če najemnica ni plačevala obveznosti, prevzetih z najemno pogodbo, ima toženec možnost, da za plačilo neporavnanih obveznosti terja najemnico, v razmerju do tožnice pa je sam še vedno dolžnik, to pa na podlagi njune pogodbe o naročniškem razmerju.

Toženec smiselno trdi, da vtoževanih računov ni dolžan plačevati, ker mu tožnica kljub njegovi prošnji ni pošiljala kopij računov na njegov domači naslov. Tožnica v tem pogledu ni kršila svojih obveznosti, saj je toženec tožnici izrecno naročil, da račune za svoje storitve pošilja na toženčevo ime na naslov C. 3 v Ljubljani (toženčev dopis z dne 21.7.2008). Iz tega dopisa ne izhaja, da bi toženec tožnici naročil, da mu pošilja kopije računov na njegov naslov v N., saj je zgolj izrazil željo, da mu tožnica omogoči vpogled v ažurnost plačil (očitno najemničinih) za obravnavani telefonski priključek oziroma da ga tožnica o tem obvešča na toženčev domači naslov. Tožnica toženca ni bila dolžna obveščati o tem (toženec ni zatrjeval, na kakšni podlagi naj bi obstajala takšna domnevna tožničina obveznost) in bi moral toženec zato sam preverjati pri tožnici, ali so računi, izdani na njegovo ime, redno plačevani (s strani najemnice). Ker vtoževani računi niso bili plačani, je bil tožbeni zahtevek utemeljen, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odst. 360. čl. ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. čl. ZPP). Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sodbo v sporu majhne vrednosti je določena v 5. odst. 458. čl. ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia