Jedro

Ugotovitveni zahtevek dediča, po koncu zapuščinskega postopka, glede obsega zapuščine, naperjen proti tretji osebi, ki ni dedič, je po naravi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice. Zato ima prva tožnica pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek (glede obsega zapuščine) tudi po končanem zapuščinskem postopku.

Obrazložitev

Revizija tožene stranke se zavrne.

Reviziji prve tožnice se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v prvi alineji izreka glede točke 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, da je kupoprodajna pogodba med prodajalko I. B. in tožencem navidezna, ker sta denar za nakup spornega stanovanja dejansko prispevala zapustnik in prva tožnica. Tožbo tožnikov na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za tisti del stanovanja, ki spada v zapuščino, je ob dejstvu, da je že bil izdan sklep o dedovanju, zaradi stvarne nepristojnosti zavrglo. Ostalim trem zahtevkom pa je ugodilo.

2. Zoper sodbo je vložil pritožbo toženec. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je prva tožnica uspela le glede tistega zahtevka, s katerim je zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za 1/3 spornega stanovanja, ki spada v njeno posebno premoženje. Glede obeh ugotovitvenih zahtevkov (1. in 2. točka sodbe sodišča prve stopnje) je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo, in sicer za drugo in tretjetožnika iz razloga ponovnega sojenja o isti stvari, za prvo tožnico pa iz razloga pomanjkanja pravnega interesa.

3. Prva tožnica in toženec vlagata revizijo. Prva tožnica uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Skrbnici mladoletnih tožnikov sodba sodišča prve stopnje iz prvega sojenja ni bila pravočasno vročena, s čimer je sodišče zavedlo vse tri tožnike, da je šteti vročitev sodbe sodišča prve stopnje prvi tožnici kot vročitev še preostalima tožnikoma. Zato je prva tožnica misleč, da so tožniki v razmerju enotnih sospornikov, vložila pritožbo v imenu vseh. Nadalje meni, da ima tudi sama pravni interes za ugotovitveno tožbo glede obsega zapuščine.

4. Toženec v reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi bile podane zato, ker se sodba glede odločilnih dejstev ne more preizkusiti, sodišče ni obrazložilo, s čim je tožnica dokazala svoj denarni prispevek in ker se ni opredelilo do nasprotij v izpovedbah prič ter do tega, zakaj ne verjame izpovedbama prič toženca.

5. Reviziji sta bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročeni nasprotni stranki, ki nanjo nista odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija prve tožnice je utemeljena, revizija toženca pa je neutemeljena.

Glede revizije toženca

7. Očitane kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Sodišče je v zadostni meri obrazložilo zaključek, da je prva tožnica prispevala kupnino (glej tretji odstavek na tretji strani obrazložitve prvostopenjske sodbe), prav tako pa tudi, zakaj ni sledilo pričama toženca M. F. in N. S. Nadaljnja očitana procesna kršitev, da se sodišče ni opredelilo do nasprotij med izpovedbami prič tožeče in tožene stranke, pa ne zadosti standardu obrazloženosti kršitev določb pravdnega postopka. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati. Revizija bi tako morala obrazložiti, do katerih nasprotij med izpovedbami prič se sodišče ni opredelilo.

8. Zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je kupoprodajna pogodba sklenjena med I. B. in I. F. navidezna pogodba, ker sta prva tožnica in njen pokojni mož (zapustnik) prispevala denar za kupnino, je materialnopravno zmoten, vendar to ne vpliva na odločitev v tej zadevi. Prodajna pogodba, pri kateri ni navidezna vsebina, ampak ni v skladu z resničnostjo le oseba enega pogodbenika, je pogodba z navideznim oziroma slamnatim kupcem. OZ oziroma prej ZOR pogodbe z navideznim pogodbenikom ne ureja, poznata pa jo pravna teorija in sodna praksa. V primeru prodajne pogodbe z navideznim kupcem gre za tri udeležence pogodbenega razmerja: podajalca, resničnega kupca in navideznega kupca. Resnični kupec noče ali pa ne more skleniti prodajne pogodbe, zato v interesu resničnega kupca pogodbo sklene navidezni kupec.(1) Kadar prodajalec za dogovor med resničnim in navideznim kupcem ve, potem je nosilec pogodbenih pravic in obveznosti dejanski kupec. Navidezni kupec je namreč sklenil pogodbo v imenu in za račun dejanskega kupca.

9. Izhajajoč iz pravkar opisane pravne podlage je torej odločilno dejstvo, ali prodajalec ve, kdo je dejanski kupec. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prodajalka I. B. vedela, da sta dejanska kupca stanovanja prva tožnica in njen pokojni mož (primerjaj z zadnjim odstavkom na strani 3 obrazložitve). V konkretnem primeru gre torej za pogodbo z navideznim kupcem (I. F.), kjer sta bila prva tožnica in pokojni mož dejanska kupca, in sicer prva 1/3, drugi pa 2/3 spornega stanovanja. Odločitev sodišč prve in druge stopnje je tako, kljub zmotni pravni opredelitvi, da gre za navidezno pogodbo, pravilna.

10. Uveljavljeni revizijski razlogi po povedanem niso podani. Zato je revizijsko sodišče toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Glede revizije prve tožnice

11. Očitek, da skrbnici mladoletnih tožnikov sodba sodišča prve stopnje iz prvega sojenja ni bila vročena, ni utemeljen. Očitano procesno kršitev bi morala uveljavljati drugi in tretji tožnik, ne pa prva tožnica, in sicer že v pritožbi zoper prejšnjo prvostopenjsko sodbo, ne pa šele v tem postopku.

12. Zaključek sodišča druge stopnje, da prva tožnica ne izkazuje pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek glede obsega zapuščine, ker je zapuščinski postopek že končan, je zmoten. Po oceni revizijskega sodišče je ugotovitveni zahtevek dediča, po koncu zapuščinskega postopka, glede obsega zapuščine, naperjen proti tretji osebi, ki ni dedič, po naravi zahtevek na ugotovitev lastninske pravice. Zato ima prva tožnica pravni interes za takšen ugotovitveni zahtevek.

13. Iz zgoraj navedenih razlogov je moralo revizijsko sodišče reviziji prve tožnice ugoditi, sklep sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe glede 2/3 spornega stanovanja razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču druge stopnje v ponovno sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP). Ker pa so tožniki kot dediči glede obsega zapuščine v razmerju enotnih sospornikov, je bilo treba sklep sodišča druge stopnje glede 2/3 spornega stanovanja razveljaviti še glede drugega in tretjega tožnika (196. člen ZPP). Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Podrobneje glej Ogrizek, Prodajna pogodba z navideznim kupcem (in 66. člen ZOR), Pravosodni bilten, št. 1-2/88, str. 54 in Dolenc, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV, Ljubljana 2003, str 361.