Jedro

Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana, ko tožnica ni bila več vključena v obvezno zavarovanje po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1, niti na katerikoli drugi podlagi, je pa bila ena od dveh družbenikov zasebne družbe in oseba, pooblaščena za zastopanje zasebne družbe, in je bila od določenega dne dalje edina družbenica in edina oseba, pooblaščena za zastopanje v drugi zasebni družbi. Samo zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, kakor to določa drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ. Zato tožničin tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožnica nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke št. ... z dne 23. 12. 2011 in da se ugotovi, da tožnica nima lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe A. d.o.o. in, da se postopek v smislu njene vloge ustavi, oziroma morebitno naloženi prispevki odpišejo. Sodišče se je postavilo na stališče, da je zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi obvezno, ne glede na dosežen dobiček in jih po določbi prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 ni mogoče izvzeti iz obveznega zavarovanja.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo dejanski učinek določbe prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1. Nedopustna je razdružitev prava in pravičnosti. Pogoji, ki jih določa zakon, se morajo upoštevati. Iz bilančnih listin za obdobje od leta 2004 do 2010 izhaja, da družba v zadnjih treh letih dobička iz dejavnosti ni dosegala v takšnem obsegu, da bi ta presegel letni znesek minimalne plače. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj za tožnico ni možen izvzem iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1. Takšna sodba je po mnenju pritožnice, ne samo neobrazložena, temveč tudi arbitrarna. Smisel zakonske ureditve v prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1 je v tem, da nedelujoče družbe nimajo sredstev za izvedbo zavarovalnih premij oziroma za plačilo prispevkov, da družbe praktično ne delujejo in torej niso zajete v gospodarsko dejavnost, ki je pogoj za uporabo 15. člena ZPIZ-1, ki smiselno govori o poklicu, dejavnosti, izvrševanju dejanskih nalog in podobno. Družba, ki nekaj let miruje, je družba, ki ni del gospodarstva in se zato ne upoštevajo določbe 15. člena ZPIZ-1. Prav tako je z vidika svobode gospodarstva, po 74. členu Ustave RS, nedopustno od prebivalstva zahtevati izbris družbe, zato, da bi se na ta način preprečila obveznost do zavarovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) opravilo preizkus izpodbijane sodbe. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 12. 2011, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote B., št. ... z dne 24. 10. 2011. S slednjo je bilo odločeno, da ima C.C. lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe A. d.o.o. po drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) v obdobju od 7. 1. 2004 do 10. 11. 2009. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo naslednjo dejansko stanje. Tožnica je bila v času od 20. 4. 1992 do 20. 4. 1995 in od 3. 5. 1995 do 6. 1. 2004 vključena v zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti, od 11. 11. 2009 dalje pa iz naslova družbeništva zasebne družbe. V obdobju od 26. 6. 2003 do 29. 6. 2006 je bila ena od dveh družbenikov družbe D. d.n.o., ki se je 30. 6. 2006 preoblikovala v d.o.o. in preimenovala v A. d.o.o.. Tožnica je tega dne postala njena edina družbenica in edina oseba, pooblaščena za zastopanje. Toženka je dne 24. 10. 2011 izdala odločbo, s katero je odločila, da ima tožnica v času od 7. 1. 2004 do 10. 11. 2009 lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe A. d.o.o., po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Toženec je njene pritožbene ugovore, v katerih je uveljavljala izvzem iz zavarovanja, na podlagi prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1, z odločbo z dne 23. 12. 2011 zavrnil. Tožnica si je preko ZZZS od 11. 11. 2009 uredila zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v RS, ki ni zavarovan iz drugega naslova).

Odločilnega pomena v predmetni zadevi je dejstvo, da je bila tožnica od 7. 1. 2004 do 10. 11. 2009 vpisana v sodni register kot družbenica in oseba, pooblaščena za zastopanje zasebne družbe, hkrati pa ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi podlagi. Navedeno dejansko stanje tudi z vidika pritožbenih navedb ni sporno.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki v 7. členu določa, da zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Če ZPIZ-1 ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja kakšnega razmerja (30. člen ZPIZ-1). Trajanje obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb je določeno v 33. členu ZPIZ-1. Tako se obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra (tretja alineja 33. člena ZPIZ-1). V drugem odstavku 15. člena je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.

Glede na jasno zakonsko besedilo določbe drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, ni utemeljeno stališče pritožbe, da bi pritožnica morala dosegati vsaj dohodek, ki dosega minimalno plačo, da bi bil izpolnjen pogoj iz navedenega člena, saj to iz zakonskega besedila ne izhaja. Z uveljavitvijo novele ZPIZ-1/C je bila prejšnja določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 spremenjena. Pred novelo je resda veljajo zakonsko besedilo, ki je določalo, da se obvezno zavarujejo poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, če niso zavarovani na drugi podlagi, vendar je navedena ureditev veljala le v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 in na tožničin položaj nima vpliva.

Določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 je specialne narave v razmerju do splošnih pojmov in ne vsebuje pogoja glede doseganja določene višine dohodka. Drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Takšna situacija je bila podana, ko tožnica dne 6. 1. 2004 ni bila več vključena v obvezno zavarovanje po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1, niti na katerikoli drugi podlagi, je pa bila ena od dveh družbenikov družbe D. d.n.o. in oseba, pooblaščena za zastopanje zasebne družbe, in je bila od 30. 6. 2006 dalje edina družbenica in edina oseba, pooblaščena za zastopanje v družbi A. d.o.o.. Samo zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, kakor to določa drugi odstavek 45. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega zavarovanja (ZMEPIZ; Ur. l. RS, št. 81/00 in naslednji).

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da družba, ki nekaj let miruje, je družba, ki ni del gospodarstva in se zato ne upoštevajo določbe 15. člena ZPIZ-1, saj takšne izjeme iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za mirujoče družbe zakon ne predvideva, prav tako določbe ZPIZ-1, ki govorijo o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne posegajo v svobodo gospodarstva, niti ne nalagajo izbris družbe.

Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek na odpravo odločb toženke, saj je materialno pravo bilo v celoti pravilno uporabljeno. Takšno stališče, glede uporabe drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 je med drugim zavzeto tudi v sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 178/2010 z dne 7. 2. 2012. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da je pritožba neutemeljena in jo je zato v skladu s 353. členom ZPP kot takšno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.