Jedro

Lastniki oz. uporabniki zemljišč se smejo vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oz. na podlagi sklepa sodišča (2. odst. 5. čl. ZZKat). Potrdilo, izdano zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni takšna listina.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Geodetske uprave občine z dne 12.12.1991 o spremembah v katastrskem operatu po uradni dolžnosti, s katero je ta glede na dejansko stanje zemljišča ugotovila spremembe v katastrskem operatu pri tožnikovih parcelah. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil dejansko stanje in pravilno odločil. Zavrača tožnikov pritožbeni ugovor, da bi moral prvostopni organ v njegovo korist za dostop do stanovanjske hiše na podlagi potrdila o sporazumni določitvi zemljišča za normalno uporabo objekta odmeriti okrog 120 m2 od parc. št. 719/17, ki je družbena lastnina v splošni rabi. Navaja, da je moral upoštevati veljavno načelo zemljiškega katastra, da se smejo lastniki vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oziroma sklepa sodišča (5. člen zakona o zemljiškem katastru). Zato ni možno ugoditi tožnikovemu predlogu, naj se upošteva, da že od leta 1960 dejansko uporablja del parcele št. 719/17 v površini 120 m2. Potrdilo komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora Občine, na katerega se sklicuje tožnik, je bilo izdano zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča in ni dokaz o pridobitvi lastninske ali njej podobne pravice, ki bi se vpisovala v zemljiški knjigi in bi bila relevantna v tem postopku.

V tožbi tožnik navaja, da sta odločba tožene stranke in prvostopna odločba nezakoniti, ker je zmotno stališče tožene stranke, da potrdilo upravnega organa zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni dokaz o pridobitvi lastništva. Navaja še, da se dejansko stanje na zemljišču ni ugotavljalo potem, ko je bila parc. št. 719/17 že vpisana v zemljiški knjigi kot družbena lastnina v splošni rabi, pač pa pred tem. Vse vknjižbe so bile opravljene po sprejemu odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine, v katerem so merila za določitev funkcionalnih zemljišč (36. člen) pri obstoječih objektih. Po navedenem določilu so prosilcem v Občini določali funkcionalna zemljišča, le tožniku so tako določitev zavrnili potem, ko je pristojni občinski upravni organ s potrdilom ugotovil na podlagi dejanskega stanja, da je določitev takega funkcionalnega zemljišča možna in je bilo potrdilo poslano na Geodetsko upravo zaradi odmere zemljišča in nadalnje izvedbe v zemljiški knjigi. Potrdilo je bilo izdano na podlagi občinskega odloka in je temelj za izvedbo parcelacije, ki pa je Geodetska uprava ni izvedla. Parcela št. 719/17 je bila vpisana v zemljiško knjigo v sedanji obliki in namenu šele leta 1992. Tožnik je od leta 1983 prosil in izpodbijal izmere Geodetske uprave, ki jih je delala od leta 1976 dalje, zato je želel doseči vpis v zemljiški knjigi, vendar prvostopni organ ni hotel spremeniti parcelacije ter ravnati po občinskih odlokih in potrdilu za funkcionalno zemljišče. Tožbi prilaga dokazne listine za svoje navedbe. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izdani odločbi. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 26. člena zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) se spremembe glede vrste rabe zemljišča in spremembe, ki vplivajo na katastrski razred, ugotovijo in izvedejo v zemljiško-katastrskem operatu na prijavo lastnika oziroma uporabnika ali po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, izdano po uradni dolžnosti, o spremembah v katastrskem operatu. Glede na dejansko stanje na zemljišču pri tožnikovih parcelah je ugotovila spremembe glede označbe, površine in vrste rabe tako, da sta nastali parceli št. 129/2 in 129/4 v skupni izmeri 759 m2. Tako ugotovljenih sprememb tožnik ne izpodbija. Na podlagi potrdila o sporazumni določitvi zemljišča za normalno uporabo objekta Komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora Občine z dne 26.10.1982 pa tožnik želi odmero in ugotovitev, da k stanovanjski hiši kot funkcionalno zemljišče pripada del (približno 120 m2) parc. št. 719/17, ki je družbena lastnina v splošni rabi. Tožnik torej na podlagi citiranega potrdila želi v bistvu spremembo posestne meje, vendar za to v ZZKat ni podlage. Pravilno je namreč stališče tožene stranke, da se smejo lastniki oziroma uporabniki zemljišč vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiškoknjižnega stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča (2. odstavek 5. člena ZZKat). Potrdilo, izdano zaradi določitve obsega funkcionalnega zemljišča ni takšna listina, kot pravilno ugotavlja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ker iz navedenih razlogov tožbeni ugovori niso utemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listne o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče ZUS smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.