Jedro

Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo, prav tako pa ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog iz pristojnosti upravitelja, zato je pravilno stališče, da gre stečajni upraviteljici nagrada za opravljeno delo, čeprav ni prišlo do poplačila upnikov iz ostanka stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da ima stečajna upraviteljica pravico do plačila zadnjega dela nagrade v višini 4.200,00 EUR.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče prve stopnje stečajni upraviteljici ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni pravilno uporabilo določb ZFPPIPP.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je stečajna upraviteljica ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ugotovila, da le-ta ima določeno premoženje, ki ga je morala vnovčiti. Zaključek stečaja namreč ne bi bil mogoč, ne da bi prišlo vsaj do poskusa vnovčitve dolžnikovega premoženja. Pri tem pa se je izkazalo, da je bilo vnovčevanje dolžnikovega premoženja dolgotrajno in povezano s stroški.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je stečajna upraviteljica v času trajanja stečajnega postopka opravila vsa potrebna dejanja, saj je premoženje stečajnega dolžnika vnovčila. Kot izhaja iz končnega poročila stečajne upraviteljice z dne 18.10.2010 je bilo v stečajnem postopku prihodkov od vnovčenja in upravljanja stečajne mase za 68.905,93 EUR. Hkrati pa, da so stroški postopka znašali do izdelave poročila 64.230,52 EUR.

ZFPPIPP v 1. odst. 103. člena določa, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. Prav tako pa ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog iz pristojnosti upravitelja (1. odst. 105. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno pravilo je pravilno stališče sodišče prve stopnje, da gre stečajni upraviteljici nagrada za opravljeno delo, čeprav ni prišlo do poplačila upnikov iz ostanka stečajne mase (4.675,43 EUR). Le-ta kot izhaja iz zgoraj navedenega zadošča komaj za pokritje stroškov stečajnega postopka, med katere sodi tudi nagrada stečajne upraviteljice.

Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade stečajni upraviteljici skladno z določbo 3. odst. 499. člena ZFPPIPP upoštevalo določbe Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskem upraviteljem (Ur. l. RS, št. 16/2003, s spremembami, v nadaljevanju Odredba), saj je večino dejanj opravila pred uveljavitvijo ZFPPIPP (1.10.2008). Pri tem pa je zmotno pritožbeno stališče, da bi glede določbo 3. člena Odredbe, ki kot merilo za nagrado upravitelja predvideva višino razdelitvene mase za poplačilo upnikov, stečajni upraviteljici ne šla nobena nagrada, ker ni prišlo do poplačila upnikov.

Zato je pravilno stališče sodišče prve stopnje, da je višina nagrade stečajne upraviteljice odvisna od obsega in vsebine dela, ki ga je opravila v tem stečajnem postopku. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je bilo delo, ki ga je stečajna upraviteljica v tem postopku opravila obsežno in zahtevno. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tudi konkretno navedlo, katera opravila je stečajna upraviteljica opravila. Zato ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja o obsegu in vsebini dela, ki ga je stečajna upraviteljica opravila.

Pritožbeno sodišče kot rečeno soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v tem postopku pri odmeri nagrade stečajne upraviteljice ni bilo mogoče uporabiti določb Odredbe dobesedno, saj bi to materialnopravno pomenilo, da ji ne bi šla nagrada. V tem primeru pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno uporabiti določbe 3. člena Odredbe tako, da se kot merilo za določitev višine nagrade upošteva višina vnovčene stečajne mase. Ob upoštevanju tako določenega merila pa je nagrada, kot jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odmerilo stečajni upraviteljici primerna, saj ne presega najnižje nagrade iz II. postavke 3. člena Odredbe.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo stečajni upraviteljici akontacijo nagrade s sklepom opr. št. St 91/2005 z dne 9.3.2006 v višini 518.674,00 SIT (2.164,39 EUR), kar ji je bilo tudi takrat izplačano. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da ji je bila izplačana akontacija nagrade v višini 2.164,29 EUR predstavlja očitno pomoto, ki jo lahko sodišče kadar koli popravi v smislu določbe 1. odst. 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP v zvezi s 1. odst. 121. členom ZFPPIPP in ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.

Glede na določbo 3. odst. 499. člena ZFPPIPP sodišče je prve stopnje moralo pri določitvi nagrade stečajni upraviteljici uporabiti določbe Odredbe, hkrati pa je moralo nagrado določiti po določbi 2. odst.104. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno določilo v izreku izpodbijanega sklepa zgolj višino zadnjega dela nagrade, saj je pravilno štelo že izplačano akontacijo kot del nagrade, o kateri je že bilo odločeno. Navedeno pa tudi izhaja iz obrazložitve sklepa. Zato ne drži pritožbeno stališče, da sodišče ni odločilo o višini nagrade.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).