Jedro

Pogodbeno razmerje nastane že s sprejemom ponudbe ali uskladitvijo pogodbenih volj na drug način, zato je zmotno pritožbeno stališče, ki odsotnost pogodbenega razmerja utemeljuje z odsotnostjo toženčevega podpisa na dobavnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi, s katerim je tožencu naloženo plačilo glavnice 2.305,15 € z obrestmi in izvršilnih stroškov 177,87 € z obrestmi od izteka paricijskega roka dalje. Toženi stranki je naložena obveznost plačila 620,33 € pravdnih stroškov tožeče stranke.

Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov se pritožuje tožena stranka. Predlaga spremembo sodbe tako, da se sklep o izvršbi razveljavi, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zatrjuje, da sodišče pri odločitvi ni upoštevalo vseh ugotovljenih dejstev, da ugotovljenih dejstev ni logično povezovalo, da je ugotovljena dejstva zmotno presojalo, da je bilo pristrano. Trdi, da je v postopku zahtevala, da tožeča stranka predloži dobavnice. Opozarja, da ni ugotovljeno, da bi toženec s podpisom na dobavnicah podal voljo za nastanek pogodbenega razmerja. Po mnenju tožene stranke je ta ugotovitev bistvena; ugotovljiva je iz izpovedb strank, ugotavljala pa naj bi se tudi z zaslišanjem priče B. D. Meni, da ugotovitev o dobavi ne zadostuje in bi sodišče moralo ugotavljati, ali je toženec dosegel korist in ali jo je dosegel v vtoževani višini. Meni, da sodišče ne loči med navedbami strank in dokaznim gradivom ter ni bilo pozorno na trditve pravdnih strank v zvezi z ustnim naročilom materiala. Meni, da ni pomembno, ali je bil toženec naročnik materiala, ampak to, ali je izjavo volje za naročilo podal toženec. Zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, do katere naj bi prišlo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožba ni utemeljena.

Očitek, da sodišče ne loči med navedbami in dokaznim gradivom, je neutemeljen. S primerjavo navedb pravdnih strank je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo, katera dejstva so sploh sporna. To je najobičajnejši način ugotavljanja spornega razmerja. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da dejstev, ki niso sporna, ni treba dokazovati (214. čl. ZPP). Toženec niti v postopku na prvi stopnji, niti v pritožbi ne pojasni, zakaj naj bi bilo pomembno, ali je bil s spornima računoma zaračunani material naročen ustno ali pisno z naročilnico, pri čemer ne zanika, da je material naročil. Prav tako ni razumljivo, kaj želi pritožnik dokazati z dobavnicami. Ob priznanem dejstvu, da je material v zaračunani vrednosti prejel, se sodišče utemeljeno ni ukvarjalo z načinom naročanja in dobave. Ali ga je prejel mesec do dva prej, kot izhaja iz računov, ni pravno pomembno. Po drugi strani pa je dobavnica listina, s katero poleg dobavitelja razpolaga tudi naročnik, zato bi jo toženec lahko predložil sam. Pogodbeno razmerje nastane že s sprejemom ponudbe ali uskladitvijo pogodbenih volj na drug način, zato je zmotno pritožbeno stališče, ki odsotnost pogodbenega razmerja utemeljuje z odsotnostjo toženčevega podpisa na dobavnici. Pravilno je, kar trdi pritožba, da je dobavnica listina, ki sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja in dokazuje izročitev blaga podpisniku dobavnice. Ker izročitev blaga ni sporna, se sodišče utemeljeno ni ukvarjalo z dobavnicami in drugimi dokazi, ki dokazujejo dobavo zaračunanega materiala.

Pritožbenega očitka o nelogičnem povezovanju dejstev ni mogoče preizkusiti, ker je splošen. Enako velja za pritožbeno trditev, da sodišče ni upoštevalo vseh dejstev. Ker pravno pomembnega, pa neupoštevanega dejstva pritožba ne navaja, je tudi ta očitek nepreverljiv. Po oceni pritožbenega sodišča je dokazna ocena sodišča prve stopnje skrbna, vestna in prepričljiva, zato jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema (8. čl. ZPP). Ker je dokazno breme plačila iztoževanih računov na toženi stranki, toženec pa je o tem dejstvu izpovedoval drugače, kot je predhodno navajal (pri čemer si tudi njegove navedbe nasprotujejo), drugačen zaključek, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, ni možen.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP).