Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep Cst 73/2024

ECLI:SI:VSLJ:2024:CST.73.2024 Gospodarski oddelek

postopek osebnega stečaja odpust obveznosti dolžnika ovire za odpust obveznosti zloraba pravice do odpusta obveznosti generalna klavzula nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika razpravno načelo
Višje sodišče v Ljubljani
28. marec 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ne drži pritožbeni očitek, da bi bilo dolžnikovo ravnanje lahko le predmet kazenskega postopka zoper dolžnika. Različna sodišča lahko obravnavajo isti dogodek, pri čemer pa se niti delovno niti stečajno sodišče ne izrekata o dolžnikovi kazenski odgovornosti, pač pa s stališča materialnega delovnega in stečajnega prava (zgoraj povzete generalne klavzule) ocenjujeta dovoljenost dolžnikovega ravnanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upnice A., d. o. o., proti odpustu dolžnikovih obveznosti, zavrnilo dolžnikov predlog za ta odpust in postopek odpusta ustavilo.

2. Pritožuje se dolžnik. V svojih odgovorih na njegovo pritožbo se stečajna upraviteljica in zgoraj navedena upnica zavzemata za njeno zavrnitev in podpirata izpodbijani sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha del obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti. Odpust ni dovoljen, če gre za njegovo zlorabo. Zanjo gre po zadevno relevantnem delu splošne določbe („generalne klavzule“) tretjega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kadar iz dolžnikovih ravnanj v petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da bi bil odpust v dolžnikovem primeru v nasprotju z zgoraj navedenim namenom. Točka 3 četrtega odstavka navedenega člena nadalje posebej določa domnevo o obstoju zlorabe med drugim za primer, da je stečajni dolžnik v petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesora­zmerne z njegovim premoženjskim položajem. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje utemeljilo z obema pravkar povzetima določbama, po presoji pritožbenega sodišča pravilno. Za zavrnitev odpusta dolžnikovih obveznosti bi zadostoval že zgolj eden (katerikoli) od teh dveh temeljev.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da se dolžnikovo ravnanje, presojano v pravnomočni sodbi, izdani v individualnem delovnem sporu, ki ga je dolžnik vodil zoper zgoraj navedeno upnico kot svojo nekdanjo delodajalko zaradi njene izredne odpovedi njegove pogodbe o zaposlitvi (to ravnanje je bilo tudi predmet pravnomočne obtožnice v še nezaključenem kazenskem postopku zoper dolžnika kot obdolženca), prilega zgoraj navedeni generalni klavzuli. Delovno sodišče je namreč ugotovilo, da je v letih 2018 in 2019, kar je v okviru zgoraj navedenega petletnega obdobja pred uvedbo dolžnikovega stečaja leta 2020, dolžnik kot vodja nabave pri navedeni upnici zanjo pri različnih dobaviteljih naročal blago, prevzel pa ga je sam in si ga, kot smiselno izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, tudi prilastil, medtem pa je prestrezal račune, ki so jih navedeni dobavitelji izstavljali tej upnici, da bi, kot spet smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa, svoje početje prikril. Delovno sodišče je to prepoznalo kot utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer tako s stališča pravne kvalifikacije kršitve delovnopravnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja, kot s stališča kvalifikacije naklepne hujše kršitve teh obveznosti.

6. Ne drži pritožbeni očitek, da bi bilo pravkar povzeto lahko le predmet kazenskega postopka zoper dolžnika. Različna sodišča lahko obravnavajo isti dogodek, pri čemer pa se niti delovno niti stečajno sodišče ne izrekata o dolžnikovi kazenski odgovornosti, pač pa s stališča materialnega delovnega in stečajnega prava (zgoraj povzete generalne klavzule) ocenjujeta dovoljenost dolžnikovega ravnanja.

7. Pritožnik sicer utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do raz­logov, s katerimi se je v svojem odgovoru zoperstavljal upničinemu ugovoru zoper odpust obveznosti (kar sicer ni kršitev po 14., temveč po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki se v tej zadevi uporablja subsidiarno in smiselno po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP). Vendar s pritožbo kljub temu ne more uspeti, saj lahko to kršitev odpravi pritožbeno sodišče (na podlagi smiselno uporabljene določbe zadnjega stavka prve povedi prvega odstavka 354. člena ZPP). Pritožnik v pritožbi reproducira svojo obrambo zoper ugovor proti odpustu obveznosti, vendar po oceni pritožbenega sodišča ni jasno, kako naj bi okoliščine, ki jih je v tem odgovoru na ugovor zatrjeval, in dokazila, na katera se je takrat skliceval, lahko spodkopale glavni in z zgoraj navedeno sodbo delovnega sodišča dokazan del upničinih očitkov. Ker je bila upnica jedrnata, je njene navedbe mogoče citirati: „_[K]o je_ _naročal razno blago pri raznih dobaviteljih, kot so B. d.o.o., C. d.o.o., D. d.o.o., E. d.o.o., F. d.o.o., G. d.d. in H. d.o.o._ _[je dolžnik zlorabljal svoj položaj]__. Blago je kot vodja nabave naročal v imenu in za račun upnika, dejansko pa ga je naročal zase osebno in za ta namen tudi poskrbel za lasten prevzem blaga kar pri dobaviteljih, pri čemer lasten prevzem ni pomenil lasten prevzem upnika, temveč lasten prevzem stečajnega dolžnika samega. Za ta namen je tudi sam urejal transport tako, da naročeno blago ni nikoli prispelo k upniku. Stečajni dolžnik ga je pri dobaviteljih prevzemal neposredno sam in/ali po tretjih osebah – raz­nih prevoznikih, ga preusmeril k sebi ali na destinacije, ki jih je sam določal in si ga na ta način protipravno prilastil. Računi za to blago pa so bremenili upnika. Dolžnik je tudi manipuliral z nekaterimi računi za tako naročeno blago na način, da je račune, prispele upniku, prestregel, jih za nekaj časa zatajil (imel je namreč dostop tudi do vhodne pošte pri upniku in je tako imel pregled nad prihodom spornih računov k upniku), tako da so sledile urgence dobaviteljev in opomini upniku pred izvršbo. V enem odkritem primeru dobavitelja F. d.o.o. pa je dolžnik račun celo predrugačil tako, da je spremenil njegovo vsebino iz raznega gradbenega materiala za fasado v profil UPN 100 12M 15.220,99 kilogramov (železo - profile je namreč upnik redno kupoval, gradbenega materiala za fasado pa nikoli).__“_ Na te navedbe se je dolžnik ravno tako jedrnato odzval takole: „_Stečajni dolžnik prilaga zapisnik predobravnavnega naroka z dne 23.09.2022, opr. št. II K .../2020 s prilogami oz. listinskimi dokazi in se v izogib ponavljanju sklicuje na vsebino zapisnika, katerega naj sodišče šteje kot navedbe stečajnega dolžnika, prilaga pa listinske dokaze in sicer prijavo terjatve družbe F. d.o.o. v postopek osebnega stečaja, predlog za izvršbo in sklep o izvršbi VL 36051/2019, za dokazovanje gornjih navedb, nadalje SMS sporočila, ki jih je dir. stečajnega upnika I. I. dne 12.06.2019 in 14.06.2019 poslal stečajnemu dolžniku in dokazujejo, da je bil material, ki se očita pod točko I. 4 obtožnice po naročilu direktorja stečajnega upnika I. I. naročen dejansko za prijatelja dir. I. I., ta prijatelj pa je stečajnemu dolžniku izročil v gotovini 12.000,00 eur, ki jih je nato stečajni dolžnik izročil dir. I. I., v sms-u dir. I. I. navaja »najin dogovor«, ki se nanaša na navedeno, nadalje se prilagajo e-maili z dne 07.01.2019 in 08.01.2019 in iz katerih izhaja, da je stečajni dolžnik o manjkih v letu 2018 obvestil J. J. (na katerega se stečajni upnik prav tako sklicuje v ugovoru) in da je ta manjko znašal 161.000,00 eur na osnovnem skladišču in 162.700,00 eur na tehničnem skladišču in barvah, nakar je J. J. dir. I. I. poslal e-mail, da posreduje končno stanje po preverbi stečajnega dolžnika ter da je skupaj manjka oz. nerazknjiženega materiala za 323.700,00 eur ter da lahko umetno znižajo manjko na cca 10.0000,00 eur do 23.700,00 eur, da morajo zaključiti, da nadaljujejo z materialnim poslovanjem v gosoftu, glede ostalega pa se odločita, v katerem letu izdajo cca 300.000,00 eur ali v 2018 ali v 2019 ter da naj mu javi, če se strinja z zgornjim, na kar mu je dir. I. I. odgovoril, da se s tem strinja, z navedenim pa stečajni dolžnik dokazuje, da je bil manjko na inventuri in da je šlo za programski oz. fiktivni manjko pri prehodu iz programa hermes na program gosoft ter da ni šlo za dejanski manjko, nadalje stečajni dolžnik prilaga še opis delovnega mesta zanj pri stečajnem upniku in iz katerega izhaja, da ni opravljal del materialnega poslovanja, zaradi česar so očitki v ugovoru stečajnega upnika neutemeljeni in neizkazani.“_ Kot že rečeno, ni jasno, kako pravkar citirane trditve in dokazi, ki so morda v nekakšnem nasprotju s temeljem za obtožnico, za odpoved pogodbe o zaposlitvi in za oviro za odpust obveznosti (v odgovoru na pritožbo upnica sicer zatrjuje, da gre za izmišljotine), ovržejo glavnino očitkov o naročanju in prilastitvi blaga na upničin račun. Kakršne so, gredo dolžnikove trditve in dokazi večidel preko in mimo upničinih. Enkrat ali dvakrat se približajo temu, da bi jim neposredno nasprotovale, pa še takrat sta omenjena samo eden ali dva upničina dobavitelja (družbi F. in H.; na slednjo se nanaša točka obtožnice I. 4.), upnica pa govori o sedmih. In medtem ko bo tudi nazadnje citirane okoliščine skladno s svojim načelom iskanja materialne resnice morda razčiščevalo kazensko sodišče, prevladuje na področju civilnih postopkov, kamor spada tudi zadevni postopek zaradi insolventnosti, razpravno načelo. Stranke – sem v tej zadevi spada dolžnik s svojim nasprotovanjem upničinemu ugovoru zoper odpust njegovih obveznosti – morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in ugovore (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP), nasprotnikove trditve o dejstvih pa obrazloženo prerekati, sicer te obveljajo za resnične (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP). V konkretnem primeru se dolžnik zavzema za zavrnitev ugovora svoje upnice, vendar dejstva, ki jih zatrjuje in so bila zgoraj citirana, ne dosegajo ravni obrazloženega nasprotovanja njenim trditvam, da si je prilastil blago, ki ga je bil v njenem imenu naročal. To pa je bistvo ovire za odpust po pravilno uporabljenem tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP.

8. Ni pomembno, ali je upnica svoje razloge poznala, že dosti preden jih je uveljav­ljala šele malo pred iztekom preizkusnega obdobja. V tem ni videti nikakršne zlorabe procesnih pravic. Če bi bil dolžnik do konca preizkusnega obdobja tudi pravnomočno obsojen pred kazenskim sodiščem, se ji sploh ne bi bilo treba angažirati z vložitvijo ugovora, saj bi stečajno sodišče to upoštevalo po uradni dolžnosti (četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP; če ne bi bilo te specialne ureditve, bi bil upničin položaj v primeru takšne obsodbe še veliko trdnejši, prim. 14. člen ZPP).

9. Dve točki višje citiranega trditvenega in dokaznega gradiva (tako upničinega kot dolžnikovega) pa v tem primeru ni bilo treba bolj podrobno analizirati tudi zato, ker izpodbijani sklep lahko obstane na še nadaljnjem razlogu, s katerim ga je utemeljilo sodišče prve stopnje.

10. Res je namreč dolžnik manj kot pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, nesorazmerne s svojim premoženjskim položajem (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Po odpovedi pogodbe o zaposlitvi je avgusta 2019 za manj kot mesec pridobil status samostojnega podjetnika posameznika, pri tem pa pri družbi D. naročil za skoraj 23.000 EUR blaga, ki mu je bilo dobavljeno, a ga ni plačal, obenem pa so drugi njegovi upniki tedaj zoper njega že vodili izvršbo zaradi izterjave svojih terjatev. Pri tem sam premoženja ni imel, njegovi mesečni prihodki pa so bili nizki. Pritožnik v pritožbi ne opozarja na nič takega, s čimer bi lahko izpodbil navedeno domnevo o tem, da gre v njegovem primeru za zlorabo pravice do odpusta. Zlasti je bil povsem posplošen pri zatrjevanju, da je bil njegov namen, da iz prilivov poplača svoje upnike, in da na (neopredeljene) _„objektivne okoliščine upada prometa ni mogel vlivati“_. 11. Pritožbeni razlogi delno niso bili utemeljeni, kolikor pa so bili, je kršitve odpravilo pritožbeno sodišče. To sicer ni zaznalo napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia